Rdeča svetloba in mikrocirkulacija stopal: Kaj kažejo znanstvene raziskave?
Rdeča svetloba in mikrocirkulacija stopal: Kaj kažejo znanstvene raziskave?
Od barve svetlobe do merljivih parametrov
Pri svetlobi za stopala nas naravno zanima, kam prodre in kaj lahko tam sproži. Odgovor se začne pri fiziki: kakšno svetlobo vir oddaja, koliko je doseže kožo in kaj se z njo zgodi v tkivu. Ta članek pojasnjuje optični dražljaj. Toploti in tradicionalnim točkam so namenjeni ločeni deli serije.
Preprosto povedano
Rdeča barva govori o tem, kar vidimo. Za presojo svetlobnega dražljaja potrebujemo tudi meritve. Občutek toplote, nastavitev naprave in odmerek svetlobe so različne informacije.
Kako se rdeča svetloba razlikuje od bližnje infrardeče?
Rdeča svetloba spada v vidni del spektra. Bližnje infrardeče sevanje, krajše NIR, ima daljše valovne dolžine onkraj rdečega roba in ga človeško oko običajno ne vidi. [1]
Vidni rdeči element zato ne potrjuje prisotnosti NIR. Vir NIR pa očem ni nujno videti svetleč. Odločilna je tehnična specifikacija vira, ne fotografija ali ime načina delovanja.
↑ Nazaj na vprašanjaKaj se zgodi s svetlobo, ko doseže kožo?
Del svetlobe se odbije, del pa vstopi v tkivo. Tam se lahko sipa v različne smeri in absorbira. Pri absorpciji se energija svetlobe prenese na snov. [2]
Sipanje spremeni smer širjenja; absorpcija odvzame energijo svetlobnemu polju. Teh procesov ne smemo enačiti s samodejnim izboljšanjem delovanja celic. Najprej opisujejo potovanje in prenos energije.
↑ Nazaj na vprašanjaAli lahko povemo, kako globoko prodre svetloba?
Ne z eno univerzalno številko. Odvisno je od valovne dolžine, debeline in optičnih lastnosti tkiva. Meritve pri ljudeh kažejo tudi razlike med posamezniki. [3]
Svetloba nima ostre meje, za katero nenadoma izgine. Trditev, da prodre več centimetrov, potrebuje pojasnilo, kaj je bilo izmerjeno in koliko energije je na tej globini ostalo. Vidna svetloba na površini takšne meritve ne nadomesti.
↑ Nazaj na vprašanjaKaj so kromofori in zakaj omenjamo mitohondrije?
Kromofor je del molekule ali molekularni sistem, ki lahko absorbira svetlobo določene valovne dolžine. Pri fotobiomodulaciji raziskujejo možne celične tarče, med njimi mitohondrijski encim citokrom c oksidazo, CCO.
Tega mehanizma ne moremo opisati kot vedno potrjeno povečanje ATP. Quirk in Whelan pri izoliranem CCO v preizkušenih pogojih pri 670 in 830 nm nista ugotovila povečane porabe kisika. [4] Rezultat izoliranega encima hkrati ni ocena celotnega človeškega organizma.
↑ Nazaj na vprašanjaAli je fotobiomodulacija enaka segrevanju?
Ne. Pri fotobiomodulaciji raziskujejo biološke odzive na absorbirano svetlobo, ki jih ni mogoče pojasniti zgolj s povišanjem temperature. Toplotni dražljaj opisuje spremembo toplotnih razmer.
V dejanski napravi sta lahko prisotna oba procesa. Občutek toplote sam ne dokazuje fotobiomodulacije, njegova odsotnost pa ne pove, koliko svetlobe doseže kožo. V raziskavah je zato treba ločevati optične parametre in temperaturo. [4, 5]
↑ Nazaj na vprašanjaAli je LED samodejno šibkejša od laserja?
Samo poimenovanje LED ali laser ne zadostuje za tak sklep. Viri se lahko razlikujejo po spektru, porazdelitvi žarka in moči. Vir z večjo skupno močjo lahko svetlobo porazdeli na večjo površino.
Za določeno mesto na koži je zato pomembna moč, ki prispe na enoto površine. Rezultata poskusa z enim laserjem ali LED ne moremo pripisati drugemu viru zgolj na podlagi njegovega imena. [5]
↑ Nazaj na vprašanjaKaj pomenijo nm, W, mW/cm² in J/cm²?
Te enote odgovarjajo na različna vprašanja: nm označuje valovno dolžino; W optično moč, kadar gre za podatek o svetlobnem izhodu; mW/cm² moč, ki prispe na enoto površine; J/cm² energijo, ki v določenem času prispe na enoto površine.
Pri primerjavi podatkov mora biti jasno tudi mesto merjenja. Vrednost neposredno ob viru ni nujno enaka vrednosti na koži. Električna vhodna moč celotne naprave ni optična moč svetlobe.
↑ Nazaj na vprašanjaKako je odmerek svetlobe povezan s časom?
Pri stalni obsevanosti velja: energija na površino = moč na površino × čas. Povsem matematičen primer: 20 mW/cm² = 0,020 W/cm²; 0,020 × 300 sekund = 6 J/cm².
To je razlaga enot, ne priporočilo za uporabo. Izračun predpostavlja stalno vrednost na določenem mestu. Ne pove, koliko energije absorbira globlja plast, enake vrednosti J/cm² pa same ne potrjujejo enakega biološkega rezultata.
↑ Nazaj na vprašanjaAli toplejša koža dokazuje boljšo mikrocirkulacijo?
Mikrocirkulacija pomeni pretok krvi skozi drobne žile. Temperatura kože in pretok krvi sta lahko povezana, vendar sta različni veličini. Topla kontaktna površina lahko temperaturo kože spremeni tudi z neposrednim prenosom toplote.
Občutek toplote ali fotografija bolj rdečega stopala zato ne zadostujeta za presojo pretoka. Raziskava potrebuje ustrezno merilno metodo in primerjavo pogojev. Ali se človek počuti prijetno, je ločeno vprašanje.
↑ Nazaj na vprašanjaKaj kažejo raziskave rdeče svetlobe in žil?
Keszler in sodelavci so leta 2022 pri miših po osvetlitvi s 670 nm izmerili povečano prekrvavitev ter preučevali vlogo spojin, povezanih z dušikovim monoksidom. [6]
Gre za raziskavo mehanizma v določenem živalskem modelu. To ni bil preizkus naprave KINGRAY BioWave niti potrditev učinka na človeška stopala. Parametri takšnega poskusa niso navodila za domačo uporabo.
↑ Nazaj na vprašanjaKaj o svetlobi BioWave vemo iz brošure?
Brošura KB-136C navaja električno vhodno moč 300 W in barvni obroč, ki označuje območja nastavitev: 01–10 belo, 11–20 modro in 21–30 rdeče. Barva tega indikatorja je informacija o nastavitvi. [7]
V dostopni brošuri ni natančne valovne dolžine svetlobnega izhoda ali obsevanosti kože v mW/cm². Iz podatka 300 W ali barve obroča zato ne moremo izračunati optičnega odmerka niti potrditi ujemanja z virom, uporabljenim v raziskavi.
↑ Nazaj na vprašanjaKako te informacije uporabiti pri vsakdanji uporabi?
Upravljanje, čas in omejitve izberite po aktualnih navodilih za svoj model. Časa ne podaljšujte na podlagi formule v članku ali zato, da bi občutili več toplote.
Pri branju raziskav ločite tri stvari: kateri vir je bil uporabljen, kaj so znanstveniki dejansko merili ter na kom ali čem je poskus potekal. Tako lahko svetlobo razumljivo pojasnimo, ne da bi raziskovalni rezultat samodejno postal obljuba učinka naprave.
↑ Nazaj na vprašanjaPogosta vprašanja – kratki odgovori
Kako se rdeča svetloba razlikuje od NIR?
Rdečo svetlobo vidimo; NIR je onkraj rdečega roba vidnega spektra. Njegovo prisotnost mora potrditi specifikacija.
Ali občutek toplote dokazuje fotobiomodulacijo?
Ne. Občutek toplote ne meri optičnega odmerka in ne potrjuje fotobiomodulacije.
Ali za določitev odmerka zadostuje podatek o času?
Sam čas ne zadostuje. Poznati moramo tudi moč, ki prispe na enoto površine, in njeno spreminjanje s časom.
Ali je bila navedena študija izvedena z napravo BioWave?
Ne. Navedena študija je preučevala živalski model in drug svetlobni vir.
Ali lahko odmerek svetlobe izračunamo iz električne vhodne moči 300 W?
Ne. V brošuri je 300 W električna vhodna moč naprave, barvni obroč pa označuje nastavitev, ne izmerjenega odmerka svetlobe.
Viri in gradiva
Viri pojasnjujejo fiziko, metodologijo in posamezne poskuse. Ne dokazujejo učinkovitosti naprave KINGRAY BioWave.
- NASA: Visible Light Vidni spekter. Odpri virPrebrano ustrezno besedilo NASA.
- NASA: Wave Behaviors Odboj, sipanje in absorpcija. Odpri virPrebrano ustrezno besedilo NASA.
- Piazena H, Meffert H, Uebelhack R (2017). DOI: 10.1111/php.12785. Merjenje optičnih lastnosti človeške kože. Odpri virPreverjen povzetek; celotno besedilo ni bilo presojano.
- Quirk B, Whelan HT (2021). DOI: 10.1089/photob.2020.4978. Laboratorijski poskus z izoliranim encimom. Odpri virPreverjen povzetek; celotno besedilo ni bilo presojano.
- Jenkins PA, Carroll JD (2011). DOI: 10.1089/pho.2011.9895. Poročanje o parametrih svetlobnega dražljaja. Odpri virPreverjen povzetek; celotno besedilo ni bilo presojano.
- Keszler A et al. (2022). DOI: 10.3389/fphys.2022.880158. Žilni odziv v mišjem modelu. Odpri virPrebrani ustrezni deli celotnega besedila: metode in rezultati.
- KINGRAY BioWave KB-136C Tehnični podatki in barvni indikator. Interna brošura upravljavca, stran 11. Javna povezava še ni na voljo.











