Vnetje in duševno zdravje: kaj vemo o povezavah z depresijo in tesnobo

Ali občutite dolgotrajno utrujenost, izgubljate zanimanje za vsakodnevne dejavnosti, slabo spite ali doživljate nepojasnjeno tesnobo? Ti simptomi imajo lahko različne vzroke. Raziskave preučujejo tudi morebitne povezave duševnega zdravja z vnetnimi procesi; samo na podlagi simptomov ni mogoče ugotoviti njihovega vzroka.

Opažena povezava med vnetnimi označevalci in duševnimi težavami ne dokazuje, da je vnetje povzročilo depresijo ali tesnobo pri določeni osebi. Rezultati se med raziskavami razlikujejo, nanje pa vplivajo tudi drugi dejavniki.

Lahko je povezano s spremembami v presnovi, žilah, živčnem sistemu in drugih telesnih procesih.

Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati spanje, stres, telesne bolezni, zdravila in druge okoliščine. Preprosta razlaga »vnetje povzroča depresijo« ne odraža zapletenosti raziskav.

Prehranske vlaknine in kratkoverižne maščobne kisline

Nekatere črevesne bakterije razgrajujejo vlaknine in tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, na primer butirat. Ti presnovki so predmet intenzivnih raziskav v povezavi s črevesno sluznico in uravnavanjem imunskih procesov.

Čeprav velik del serotonina v telesu nastaja v črevesju, ta serotonin ne prehaja neposredno v možgane. Črevesje na možgane vpliva predvsem posredno, prek živčnih, presnovnih in imunskih signalov.

Pri presoji prehrane so pomembni celoten jedilnik, količina in individualne potrebe. Na podlagi enega obroka ni mogoče določiti vnetne aktivnosti ali vzroka duševnih težav.

Česa CRP ne pove?

CRP sam po sebi ne pove, kje vnetje nastaja in ali povzroča duševne težave. Povišan je lahko pri okužbi, poškodbi, debelosti, avtoimunski bolezni in po izrazitem telesnem naporu.

Ne spadajo med rutinske preiskave za diagnosticiranje depresije ali tako imenovanega »prepustnega črevesja«.

Osnova naj bodo čim manj predelana živila, na primer:

• zelenjava in primerne količine sadja,
• stročnice in drugi viri vlaknin,
• ribe in viri maščobnih kislin omega-3,
• oreški, semena in oljčno olje,
• jajca, meso ali ustrezni rastlinski viri beljakovin,
• fermentirana živila glede na individualno prenašanje.

Smiselno je omejiti predvsem sladkane pijače, sladkarije, pogosto poseganje po sladkih prigrizkih, ocvrte jedi in močno industrijsko predelana živila.

Majhna 12-tedenska raziskava SMILES s 67 odraslimi je zabeležila izboljšanje depresivnih simptomov v skupini s strokovnim prehranskim svetovanjem v primerjavi s skupino s socialno podporo. Večina udeležencev je hkrati nadaljevala zdravljenje. Rezultat ne dokazuje, da določeno živilo ali dopolnilo zdravi depresijo ali da je izboljšanje povzročilo zmanjšanje vnetja.

Črevesni mikroorganizmi uporabljajo sestavine hrane, zlasti različne vrste vlaknin. Primeri živil z vlakninami so:

zelenjava, stročnice, čebula, česen, por, cikorija, ovseni kosmiči, oreški in semena.

Prenašanje živil je individualno. Ob ponavljajočih se prebavnih težavah se o ustreznem jedilniku posvetujte z zdravnikom ali usposobljenim strokovnjakom za prehrano. Rezultatov raziskav mikrobioma ni mogoče samodejno prenesti na učinke probiotičnih dopolnil pri depresiji ali tesnobi.

Gibanje je lahko del skrbi za duševno zdravje. Izberite obvladljivo dejavnost glede na svoje zmožnosti in zdravstveno stanje, na primer kratek sprehod. Intenzivnost naj bo individualno prilagojena; ne gre za obveznost doseganja športnih rezultatov.

Reden ritem spanja in budnosti je del vsakodnevne skrbi zase. O dolgotrajni nespečnosti ali izraziti dnevni zaspanosti se je smiselno pogovoriti z zdravnikom. Sprememba rutine ne zagotavlja zmanjšanja vnetja ali ozdravitve duševnih težav.

Pri vztrajnih težavah je smiselno oceniti telesno in duševno zdravje. Ni treba vnaprej predpostavljati, da je njihov vzrok vnetje. Preiskave in morebitno zdravljenje se izberejo glede na konkretne ugotovitve.

Protivnetnih zdravil ali antibiotikov ne začnite jemati zaradi duševnih težav brez zdravniškega priporočila. Predpisanih zdravil, vključno z antidepresivi, ne prenehajte jemati brez dogovora z zdravnikom.

Če žalost, tesnoba, apatija ali izguba zanimanja trajajo dlje, ovirajo vsakodnevno delovanje ali se pojavijo misli o samopoškodovanju, poiščite strokovno pomoč. Ob neposredni ogroženosti pokličite 112.

↑ Nazaj na vsebino

Kaj si velja zapomniti?

Možgani niso ločeni od preostalega telesa. Črevesje, imunski sistem, presnova, spanje in duševni procesi medsebojno vplivajo drug na drugega.

Pri delu ljudi raziskave opažajo povezavo vnetnih označevalcev z duševnimi težavami. Sama po sebi pa ta povezava ne dokazuje vzroka pri določeni osebi.

Pri duševnih težavah je pomembna strokovna obravnava; spanje, gibanje in prehrana so lahko njen del. Ugotovljene telesne bolezni se ocenjujejo in zdravijo posebej.