07. Telomere in telomeraza: kaj nam povedo o staranju in dolgoživosti?

Kaj so telomere?

Telomere so strukture na koncih kromosomov, sestavljene iz ponavljajočih se odsekov DNK in povezanih beljakovin. Pomagajo ščititi konce kromosomov pred poškodbami in neželenim združevanjem. Pri ponavljajočih se delitvah številnih vrst celic se lahko krajšajo. [1] [2]

Kakšna je vloga telomeraze?

Telomeraza je encimski kompleks, ki lahko dodaja telomerno DNK. Njegovo delovanje je uravnavano in se med celicami razlikuje. Vzdrževanje telomer je pomembno za obnovo tkiv, vendar lahko sposobnost dolgotrajnega deljenja izkoriščajo tudi tumorske celice. [2]

Elizabeth Blackburn, Carol Greider in Jack Szostak so leta 2009 prejeli Nobelovo nagrado za odkritja o zaščiti kromosomov s telomerami in telomerazo. Priznanje temeljnega mehanizma ni potrditev učinkovitosti »pomlajevalnega« pripravka. [1]

Kako so telomere povezane s senescenco?

Kritično skrajšane ali poškodovane telomere lahko sprožijo odziv na poškodbo DNK in ustavitev celične delitve. Tak mehanizem je povezan z replikativno senescenco. Vendar rezultatov v celični kulturi ni mogoče neposredno pretvoriti v število let človeškega življenja. [2]

Replikativna senescenca pomeni zaustavitev delitve po ponavljajočih se celičnih delitvah.

Pri branju raziskav je koristno ločiti tri ravni: kaj se dogaja v celici, kakšen je rezultat za tkivo in kaj to pomeni za zdravje človeka. Podaljšanje sposobnosti celice za delitev samo po sebi ne dokazuje koristnega podaljšanja življenja organizma.

Zakaj ne velja »daljše kot so telomere, bolje je«?

Genetska analiza tveganj za bolezni

Študija mendelske randomizacije, objavljena leta 2017, je preučevala genetske različice, povezane z dolžino telomer, ter podatke o 35 rakavih in 48 nerakavih boleznih. Genetsko pogojene daljše telomere so bile povezane z večjim tveganjem za več vrst raka, vendar z manjšim tveganjem za nekatere nerakave bolezni. [3]

Ta metoda uporablja genetske razlike za preučevanje možnih vzročnih povezav. Ne gre za poskus s prehranskim dopolnilom ali neposredno napoved tveganja za posameznika. Vendar kaže, zakaj določene dolžine ni mogoče označiti za vsesplošno ugodno.

Redek dedni model dolgih telomer

Raziskava iz leta 2023 je preučevala družine z različicami gena POT1, povezanimi z dolgimi telomerami. Avtorji so opisali nagnjenost h klonski hematopoezi ter različnim benignim in malignim tumorjem. [4]

Klonska hematopoeza pomeni, da večji delež krvnih celic izvira iz ene celične linije. Rezultatov redkega genetskega sindroma ni mogoče prenesti na vsakega človeka z nadpovprečno dolgimi telomerami. So pa dodaten razlog, zakaj morajo raziskave obravnavati tudi varnost njihovega vzdrževanja.

Vadba in telomere: kaj je pokazala randomizirana študija?

Šestmesečno študijo, objavljeno na spletu leta 2018, je zaključilo 124 predhodno telesno nedejavnih zdravih ljudi. Primerjala je vzdržljivostno, intervalno vadbo in vadbo za moč s kontrolno skupino. Vsi trije vadbeni programi so povečali največjo porabo kisika. Pri vzdržljivostni in intervalni vadbi sta se povečali tudi aktivnost telomeraze in dolžina telomer v preiskovanih krvnih celicah; pri vadbi za moč enakega rezultata niso opazili. [5]

Največja poraba kisika kaže, koliko kisika lahko telo uporabi med intenzivnim naporom.

To ne pomeni, da vadba za moč ni bila koristna. Študija je tudi v tej skupini zabeležila izboljšanje telesne pripravljenosti. Razlika v enem celičnem kazalniku ni celovita ocena vadbe.

Poleg tega raziskava ni dokazala podaljšanja življenja ali zmanjšanja biološke starosti za določeno število let. V omejenem obdobju je merila izbrane kazalnike v krvi.

Kaj nam lahko pove test dolžine telomer?

Metoda in laboratorij vplivata na razlago

Mednarodna primerjava desetih laboratorijev, objavljena na spletu leta 2014 in v reviji leta 2015, je pokazala razlike med absolutnimi rezultati meritev. Razvrstitev vzorcev glede na relativno dolžino je bila bolj skladna kot same številčne vrednosti. [6]

Gre za starejšo metodološko študijo, ne za oceno vsakega današnjega testa. Njeno praktično vprašanje ostaja pomembno: ali sta bila pri primerjavi dveh rezultatov uporabljena primerljiva metoda in obdelava vzorca ter primerljiva referenčna skupina?

Ciljno usmerjena klinična diagnostika ima drugačen namen

Študija iz leta 2018 je pokazala uporabnost merjenja z metodo flowFISH pri izbranih kliničnih indikacijah. V spremljani skupini 38 bolnikov z nepojasnjeno odpovedjo kostnega mozga je rezultat v 9 primerih vplival na odločanje o zdravljenju ali darovalcu krvotvornih celic. [7]

Metoda flowFISH uporablja fluorescenčno označevanje telomerne DNK in meritve v posameznih celicah.

To je konkreten medicinski namen. To ne dokazuje, da komercialni test telomer zanesljivo izračuna starost celotnega organizma ali preostalo življenjsko dobo.

Pogosto zastavljena vprašanja