12. Prihodnost dolgoživosti: kaj preizkušajo v kliničnih raziskavah in česa še ne vemo

Srčni utrip v mirovanju je povezan s tveganjem prezgodnje smrti

Dolgotrajno višji srčni utrip v mirovanju je kazalnik večjega tveganja prezgodnje smrti. To je potrdila analiza 46 raziskav z več kot 1,2 milijona ljudi. Vsakih dodatnih 10 utripov na minuto je bilo povezanih s približno 9 % večjim relativnim tveganjem smrti. Gre za povezavo v populaciji, ne za izračun preostalih let življenja posameznika. [2]

Običajen razpon pri odraslih je 60–100 utripov na minuto. To ne pomeni, da je dolgotrajen utrip 95 z vidika napovedi enako ugoden kot 65. Meja 80–90 sama po sebi ni diagnoza. Dolgotrajno višji utrip je razlog za pregled telesne pripravljenosti, spanja, stresa in možnih zdravstvenih vzrokov. Trenirana oseba ima lahko brez težav tudi 40–60 utripov na minuto. [2] [3]

Merimo zjutraj ali ob podobnem času, po 5–10 minutah počitka. Uporabimo merilnik tlaka, uro ali celo minuto štejemo utrip na zapestju. Spremljamo povprečje več dni. Redno gibanje pogosto znižuje utrip v mirovanju, zvišajo pa ga lahko vročina, slabokrvnost, motnje ščitnice ali srčnega ritma. Tudi zdravila in trening vplivajo na to, kakšen utrip je primeren za posameznika. [3]

Preproste domače meritve in njihove vrednosti

Vrednosti so okvirne za odraslega v mirovanju. Pri zdravljenju ali kronični bolezni lahko zdravnik določi druge cilje. Pomembna sta tudi počutje in spreminjanje zdravstvenega stanja.

SpO₂ 99 odstotkov je običajna vrednost in ne pojasni vsake zadihanosti

Prstni oksimeter ocenjuje nasičenost hemoglobina s kisikom v arterijski krvi. Hemoglobin je krvno barvilo v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik. Vrednost 99 % pri dihanju običajnega zraka je praviloma normalna. Sama po sebi ne pomeni, da kisik ostaja v krvi in ne prehaja v tkiva. [5]

Oksimeter ne pokaže količine hemoglobina, količine krvi, ki jo prečrpa srce, ali učinkovitosti uporabe kisika v tkivih. Zato je lahko človek zadihan tudi pri 99 %, na primer zaradi slabokrvnosti, srčne bolezni ali slabe telesne pripravljenosti. Normalna nasičenost ne izključuje zdravstvene težave. [7]

Prožnost rdečih krvničk in pretok v najmanjših žilah sta pomembna za oskrbo tkiv. Iz številke 99 % pa ne moremo ugotoviti, ali so krvničke toge ali slabo oddajajo kisik. SpO₂ ne meri prožnosti krvničk ali kakovosti mikrocirkulacije. Pri zdravljenju s kisikom se ciljna nasičenost določi posebej; to je drugače kot 99 % pri običajnem dihanju. [7]

Merite na toplem prstu, v mirovanju in brez premikanja, po navodilih naprave. Počakajte, da se številka ustali. Hladne roke, slaba prekrvavitev, lak na nohtih, pigmentacija kože in drugi dejavniki lahko meritev izkrivijo. Naprava lahko odstopa za več odstotnih točk, včasih še več; 98 in 99 % zato običajno ne pomenita pomembne razlike. [5]

Pri izraziti ali nenadni težki sapi, bolečini v prsih, pomodrelih ustnicah ali motnji zavesti pokličite 112 ne glede na oksimeter. Pri kronični pljučni bolezni upoštevajte osebni zdravnikov načrt in običajno nasičenost. Pri 88 % ali manj potrebujete takojšnjo zdravniško pomoč. [5]

Hoja in stopnice kot praktičen preizkus telesne pripravljenosti

Opazujte, ali običajno pot, blag klanec ali znane stopnice zmorete podobno kot pred mesecem. Spremljajte tempo, potrebo po postankih, zadihanost in čas, da se po ustavitvi umirita dihanje in utrip. Primerjajte enako obremenitev v podobnih razmerah.

Dobra telesna pripravljenost, moč in hitrost hoje so v raziskavah povezane z boljšim preživetjem. Izboljšujemo jih lahko z redno hojo, primerno vzdržljivostno dejavnostjo in vadbo za moč. Za natančnejšo oceno sta mogoča strokovni obremenitveni test ali meritev moči prijema. [8] [9] [10]

Če se človek nenadoma zadiha ob obremenitvi, ki jo je prej zmogel, je treba poiskati vzrok tudi pri SpO₂ 99 %. Poslabšanja ne preverjajte s prisiljenim vzpenjanjem po stopnicah. Težave naj oceni zdravnik.

Več v članku 11: gibanje, kosti, sklepi, krvni obtok in limfa →

Koristne krvne preiskave in njihove vrednosti

Veliko preiskav je glede na ponudbo laboratorija mogoče opraviti tudi samoplačniško. Pred odvzemom preverite pripravo in teste izberite glede na tveganje. Laboratorijski referenčni razpon in cilj zdravljenja nista nujno enaka. Vsi navedeni testi niso potrebni pri vsakem preventivnem pregledu; hsCRP in fibrinogen se na primer izbirata glede na konkretno vprašanje.

CRP: kaj izvid pomeni in česa ne pove →

Krvne maščobe ocenjujemo skupaj

Pri lipidnem profilu upoštevamo LDL, HDL in trigliceride. ApoB lahko natančneje oceni število delcev, ki sodelujejo pri nalaganju maščob v žilno steno. Razmerja skupni holesterol/HDL, trigliceridi/HDL in ApoB/ApoA1 dajejo dodatne informacije. Ugodno razmerje pa ne odpravi tveganja visokega LDL ali ApoB. [17] [18]

Pomen razmerij je pokazala tudi raziskava skoraj 1,5 milijona prosilcev za življenjsko zavarovanje. Razmerje skupni holesterol/HDL je bilo med ocenjenimi lipidnimi testi najboljši samostojni napovednik skupne umrljivosti, vendar je bila napovedna moč le zmerna ter odvisna od starosti in spola. Ne gre za univerzalno »številko dolgoživosti«. Pri razmerju trigliceridi/HDL je pomembno tudi, ali uporabljamo mmol/l ali mg/dl. [14]

Vpliv hematokrita in fibrinogena na pretok krvi

Hematokrit v krvni sliki pokaže delež prostornine krvi, ki ga sestavljajo rdeče krvničke. Ocenjujemo ga glede na spol in laboratorijski razpon. Visoka vrednost je lahko povezana s pomanjkanjem tekočine ali presežkom krvničk, nizka pa s slabokrvnostjo. Pri slabokrvnosti je lahko nasičenost 99 %, vendar kri skupaj prenese manj kisika, ker vsebuje manj hemoglobina. [19] [7]

Reologija preučuje, kako kri teče. Pomembni so tudi število, prožnost in združevanje krvničk ter beljakovine v plazmi. Fibrinogen vpliva na strjevanje in lastnosti pretoka. Raziskave so našle povezave med višjim fibrinogenom, nekaterimi reološkimi kazalniki ter srčno-žilnimi dogodki ali umrljivostjo. [20] [21]

Praktični ukrepi so nekadilstvo, redno gibanje, prekinjanje dolgotrajnega sedenja ter obravnava visokega tlaka, sladkorja ali trajnega vnetja. Zdravstvena korist posebnih meritev viskoznosti ali mikrocirkulacije je odvisna od metode in tega, kako izvid spremeni nadaljnjo obravnavo. Oksimeter teh preiskav ne nadomesti.

Homocistein in druge preiskave po potrebi

Homocistein lahko opozori na težavo pri presnovi nekaterih snovi. Naraste denimo ob pomanjkanju vitamina B12 ali folata in slabšem delovanju ledvic. Pri zvišanju je smiselno poiskati vzrok ter oceniti B12, folat, krvno sliko in ledvice. Upoštevajte razpon posameznega laboratorija. [22]

Zdravljenje ugotovljenega pomanjkanja vitamina je pomembno. V raziskavi HOPE-2 pa samo znižanje homocisteina z vitamini ni zmanjšalo primarnega sestavljenega izida srčno-žilne smrti, srčnega infarkta in možganske kapi. Nižja številka zato ni samodejen dokaz daljšega življenja. [23]

Delovanje ledvic pomagata oceniti kreatinin z oceno filtracije eGFR in glede na tveganje razmerje albumin/kreatinin v urinu. Sečna kislina, jetrni testi ali inzulin so koristni pri konkretnem vprašanju. Dolg seznam plačanih testov ne nadomesti izbire glede na zdravstveno stanje. [24]

Vsakdanje navade za bolj zdravo staranje

Sredozemski način prehranjevanja ima dobro raziskovalno podporo. Pri več kot 25 tisoč ženskah, spremljanih približno 25 let, je bilo doslednejše upoštevanje povezano z nižjo umrljivostjo. V raziskavi PREDIMED so imeli ljudje z visokim srčno-žilnim tveganjem pri sredozemski prehrani z olivnim oljem ali oreški manj večjih srčno-žilnih dogodkov kot primerjalna skupina s priporočeno prehrano z manj maščobami. [25] [26]

V praksi to pomeni več zelenjave, stročnic, sadja, polnozrnatih živil, oreškov in rib, uporabo olivnega olja ter manj predelanega mesa, sladkarij in sladkih pijač. Zaradi zdravja ni treba začeti piti alkohola. Preprost tedenski zapis obrokov pokaže, kaj se je res spremenilo.

Sem spadajo nekadilstvo, reden spanec, gibanje in ohranjanje moči. Spremljajte zmogljivost, utrip, tlak, pas in po potrebi krvne izvide. Pomembna sta tudi duševno počutje in stik z ljudmi. [1]

Kako začeti brez nepotrebnega zapletanja

1. En teden si zjutraj in zvečer zapisujte tlak in utrip v mirovanju. Tlak merite sede po petih minutah počitka, dvakrat v približno enominutnem razmiku.
2. Enkrat mesečno izmerite pas. Spremljajte običajno hojo in stopnice. SpO₂ uporabljajte po potrebi in priporočilu ter vedno upoštevajte simptome.
3. Preglejte zadnje krvne izvide. Manjkajoče preiskave izberite glede na starost in tveganje; glede na ponudbo jih je mogoče opraviti tudi samoplačniško.
4. Izberite eno ali dve spremembi navad in ju vzdržujte. Kontrolo krvi načrtujte glede na preiskavo; HbA1c odraža mesece, ne včerajšnjega kosila.
5. Nove težave ali poslabšanje obravnavajte tudi, ko je ena številka dobra. Pri SpO₂ 99 % in novi zadihanosti je treba pojasniti zadihanost.

Pogosta vprašanja