Svetloba in zdravje oči: kaj kažejo raziskave fotobiomodulacije?

Logotip KINGRAY Akademije
KINGRAY AKADEMIJA
LASERSKA SERIJA · 08

Ali lahko rdeča svetloba izboljša vid? Za nekatere natančno opredeljene očesne protokole že obstajajo ugodni klinični rezultati. Vendar jih ne moremo prenesti na vsak laser, vsako očesno bolezen ali svetlobo skozi nos. Pomembno je razlikovati med načinom uporabe, diagnozo in merjenim izidom. [2][3][4][5][6][7][8]

Avtor: Ing. František Kokoš
Posodobljeno:

Zakaj mrežnica potrebuje energijo in kisik?

Fotoreceptorji pretvarjajo svetlobo v živčne signale in pri tem porabljajo energijo. Mitohondriji proizvajajo ATP za celične procese. Raziskave PBM proučujejo, kako absorpcija svetlobe vpliva na celično dihanje, signalizacijo in odziv na oksidativni stres. Med proučevanimi mehanizmi je citokrom c oksidaza. [1]

Oko potrebuje tudi ustrezno oskrbo s krvjo. Biološka povezava med energijo in žilami pa sama ne določa zdravljenja. Sprememba krvnega kazalnika ni neposredna meritev kisika v mrežnici in ne pomeni samodejno ostrejšega vida. Klinični izid je treba preveriti z očesnimi preiskavami. [1][4][7]

Kaj je pomenilo izboljšanje barvnega kontrasta?

Shinhmar in sodelavci so leta 2021 proučevali očesno uporabo 670 nm pri zdravih ljudeh, starih približno 37–70 let. V glavni skupini z 20 udeleženci so po enkratni triminutni jutranji izpostavitvi pragovi zaznavanja barvnega kontrasta povprečno padli za 17 % in 12 % v dveh merjenih oseh. Meritev je potekala tri ure pozneje. [2]

V podskupini desetih ljudi je del izboljšanja vztrajal teden dni; majhna popoldanska skupina enake koristi ni pokazala. Raziskava podpira nadaljnje proučevanje časa uporabe in staranja vida. Ne pomeni pa »17 % ostrejšega vida«, ozdravitve bolezni ali dokaza za nosno sondo. [2]

Suha makularna degeneracija: kakšni so klinični dokazi?

Starostna degeneracija makule, AMD, prizadene območje mrežnice, potrebno za centralni vid. Pilotna raziskava Merryja in sodelavcev z 42 očmi je po očesni PBM z več valovnimi dolžinami pokazala boljšo ostrino, kontrastno občutljivost in manjši volumen druz. Druze so obloge pod pigmentnim epitelijem; raziskava ni dokazala, da jih je boljši krvni pretok »odplaknil«. [3]

LIGHTSITE III: randomizirana kontrolirana raziskava

Vključila je 100 ljudi in 148 oči s suho AMD. Očesni sistem Valeda je uporabljal 590, 660 in 850 nm v ponavljajočih se ciklih. Dvoletna analiza, objavljena leta 2026, je v 21. mesecu navedla modelno ocenjeno povprečno pridobitev 6,2 črke v aktivni in 2,4 črke v kontrolni skupini. V 24. mesecu sta bili vrednosti 5,6 in 1,3 črke. [4]

Merili so najbolje korigirano vidno ostrino na tabli ETDRS; pet črk približno ustreza eni vrstici. Razlika med skupinama je bila statistično značilna. Povprečje ne zagotavlja enakega izida vsakomur. Raziskavo je financiral proizvajalec, del udeležencev pa celotnega spremljanja ni dokončal. [4]

Kaj pomeni odločitev FDA?

FDA je leta 2024 dovolila sistem Valeda za natančno določeno skupino bolnikov s suho AMD. Odločitev velja za konkretni očesni sistem in indikacijo v ZDA. Ne pomeni odobritve vseh oblik rdeče svetlobe, nosnih aplikatorjev ali vseh načinov uporabe za vid. [5]

Ali rezultat pri suhi AMD velja tudi za diabetično poškodbo očesa?

Shen in sodelavci so leta 2020 v majhni odprti raziskavi z 21 bolniki po očesni uporabi 670 nm opazili manjšo oteklino makule, izmerjeno z OCT. Odprta raziskava pa učinka ne loči od drugih dejavnikov tako zanesljivo kot dobro zasnovana kontrolirana raziskava. [6]

Naslednja raziskava DRCR Retina Network, Protocol AE, je randomizirala 135 odraslih z diabetičnim makularnim edemom in dobro vidno ostrino. Pri svojem režimu 670 nm po štirih mesecih ni dokazala koristi glede debeline mrežnice ali ostrine v primerjavi s kontrolno napravo. [7]

Različne bolezni, stopnje in protokoli lahko torej prinesejo različne rezultate. Pozitiven izsledek pri suhi AMD ne dokazuje učinkovitosti pri vsaki poškodbi mrežnice. [4][7]

Ali lahko nosna uporaba vpliva na vid?

Pri nosni uporabi raziskujejo možne sistemske odzive, vključno z lastnostmi krvi in uravnavanjem žil. Liu in sodelavci so pri 650 nm in 90 bolnikih z žilnimi boleznimi spremljali lipide ter reološke kazalnike. Niso merili vidne ostrine, stanja mrežnice ali očesnega tlaka. [8]

Možen posredni vpliv na oskrbo očesa je zato hipoteza, ki jo je treba posebej preveriti. Nosna sluznica in mrežnica sta različni ciljni tkivi. Svetloba, vidna okoli nosu, ne določa absorbiranega odmerka v mrežnici; enaka valovna dolžina ne pomeni enakega očesnega učinka. [1][8][10]

Je nosni laser preverjeno zdravljenje glavkoma?

Ing. František Kokoš v priloženem gradivu opisuje lastno opazovanje znižanja povišanega očesnega tlaka po laserski uporabi; običajne vrednosti naj bi ostale v običajnem razponu. Gre za avtorjevo neobjavljeno opazovanje brez opisanega kontroliranega protokola, ne dokaz učinkovitega zdravljenja glavkoma.

Za preverjanje bi potrebovali vrednosti v mmHg, merjeno oko, čas, tonometer, parametre uporabe, sočasne kapljice in ponovljene kontrolne meritve. Primerjava pred in po sama ne dokazuje vzroka spremembe. Očesni tlak je povezan z nastajanjem in odtekanjem prekatne vodke; razlikuje se od krvnega tlaka in prekrvitve mrežnice. [9]

Glavkom poškoduje vidni živec in se lahko pojavi tudi pri tlaku v običajnem območju. Ciljni tlak in zdravljenje zato določi oftalmolog glede na celotno sliko. Nižja vrednost ene meritve ne dokazuje obnove živca. [9]

Ali je rdeča svetloba samodejno varna za oči?

Svetlobni odmerek je odvisen od valovne dolžine, moči, površine, časa, pulziranja in mesta uporabe. Več svetlobe ne pomeni nujno več koristi. Izhodna energija naprave tudi ni enaka odmerku, ki ga absorbira mrežnica. [10]

Nosnega aplikatorja ali običajnega svetlobnega panela ne smemo samovoljno usmerjati v oko. Očesni protokoli uporabljajo naprave s posebnimi varnostnimi zahtevami. Domače preizkušanje ne nadomesti pregleda ali predpisanih očesnih kapljic. [5][9][10]

Uspeh presojamo glede na cilj: ostrino na optotipu, makulo z OCT, pri glavkomu pa vidni živec in vidno polje. Pomembno je tudi, ali človek bolje bere in opravlja vsakdanje dejavnosti, ne zgolj ugodno videti številka. [4][7][9]

Pogosta vprašanja

Kaj je pomenilo izboljšanje barvnega kontrasta?

Udeleženci so lahko razlikovali manjše barvne razlike. To ni isto kot izboljšanje ostrine vida za enak odstotek ali ozdravitev očesne bolezni. [2]

Suha makularna degeneracija: kakšni so klinični dokazi?

LIGHTSITE III je s konkretnim očesnim sistemom pri izbranih bolnikih s suho AMD pokazala ugoden rezultat ostrine vida. Ugotovitev velja za preučevano napravo, protokol in diagnozo. [3][4][5]

Ali lahko nosna uporaba vpliva na vid?

Nosna uporaba ima lastne raziskave žilnih in krvnih kazalnikov. Navedena raziskava pa ni merila vida ali očesnega tlaka, zato ne dokazuje izboljšanja vida. [8]

Ali je rdeča svetloba samodejno varna za oči?

Ne. Pomembni so vir, odmerek in predvidena uporaba. Barva sama ne določa varnosti. [5][10]

Je nosni laser preverjeno zdravljenje glavkoma?

Navedeno gradivo takega sklepa ne omogoča. Avtorjevo opazovanje ne nadomesti kontrolirane raziskave ali predpisanega zdravljenja. [8][9]

Ali rezultat pri suhi AMD velja tudi za diabetično poškodbo očesa?

Ne samodejno. Kontrolirana raziskava pri diabetičnem edemu in dobri ostrini s preizkušenim režimom koristi ni potrdila. [7]

Viri in strokovna podlaga

Besedilo temelji na gradivu Ing. Františka Kokoša. Posodobljeno 10. 11. 2026. Izsledki raziskav veljajo za konkretne proučevane pogoje.

  1. de Freitas LF, Hamblin MR. Proposed Mechanisms of Photobiomodulation or Low-Level Light Therapy. IEEE JSTQE. 2016;22:7000417. DOI: 10.1109/JSTQE.2016.2561201.
    Odpri vir ↗
  2. Shinhmar H et al. Weeklong improved colour contrasts sensitivity after single 670 nm exposures associated with enhanced mitochondrial function. Scientific Reports. 2021;11:22872. DOI: 10.1038/s41598-021-02311-1.
    Odpri vir ↗
  3. Merry GF et al. Photobiomodulation reduces drusen volume and improves visual acuity and contrast sensitivity in dry age-related macular degeneration. Acta Ophthalmol. 2017;95:e270–e277. DOI: 10.1111/aos.13354.
    Odpri vir ↗
  4. Jaffe GJ et al. Long-term efficacy and safety of photobiomodulation in dry age-related macular degeneration (LIGHTSITE III: 24-month analysis). Retina. 2026;46:783–795. DOI: 10.1097/IAE.0000000000004822.
    Odpri vir ↗
  5. FDA. Valeda Light Delivery System. De Novo classification review DEN230083. 2024.
    Odpri vir ↗
  6. Shen W et al. Preclinical and clinical studies of photobiomodulation therapy for macular oedema. Diabetologia. 2020. DOI: 10.1007/s00125-020-05189-2.
    Odpri vir ↗
  7. Kim JE et al.; DRCR Retina Network. A Randomized Trial of Photobiomodulation Therapy for Center-Involved Diabetic Macular Edema with Good Visual Acuity (Protocol AE). Ophthalmol Retina. 2022;6:298–307. DOI: 10.1016/j.oret.2021.10.003.
    Odpri vir ↗
  8. Liu TCY et al. Randomized, Double-Blind, and Placebo-Controlled Clinic Report of Intranasal Low-Intensity Laser Therapy on Vascular Diseases. Int J Photoenergy. 2012:489713. DOI: 10.1155/2012/489713.
    Odpri vir ↗
  9. National Eye Institute. Glaucoma and Eye Pressure.
    Odpri vir ↗
  10. Zein R, Selting W, Hamblin MR. Review of light parameters and photobiomodulation efficacy: dive into complexity. J Biomed Opt. 2018;23:120901. DOI: 10.1117/1.JBO.23.12.120901.
    Odpri vir ↗
Ing. František Kokoš
Avtor: Ing. František Kokoš
Ing. František Kokoš – avtor KINGRAY Akademije in Svetovalnice
Tehnik, prehranski svetovalec (diplomant 150-urnega programa prekvalifikacije Welko, 2025) in snovalec koncepta nutracevtikov KINGRAY. Dolgoletni razvoj medicinskega pripomočka BIOquant ter delo na področju reologije krvi in oksigenacije tkiv sta ga pripeljala do spoznanja, da je za zdravje telesa potrebna celotna sestavljanka – povezovanje mikrocirkulacije, celične energije in pravilne prehrane. V svojih člankih zato išče ravnovesje, pri katerem nas telo razume in z nami sodeluje.
Je avtor knjige Liečba svetlom (Zdravljenje s svetlobo, ISBN 978-80-970512-0-4), soavtor publikacije BIOquant – polovodičová laserová terapia (BIOquant – polprevodniška laserska terapija, ISBN 978-80-970512-2-8) ter izumitelj patentov na področju svetlobnih tehnologij (US9731145B2, SK5457Y1).
%s ...
%s
%image %title %code %s
%s