Svetloba, mitohondriji in energija možganov: kaj kažejo raziskave?

Logotip KINGRAY Akademije
KINGRAY AKADEMIJA
SVETLOBA · MITOHONDRIJI · ENERGIJA MOŽGANOV

Ali lahko svetloba vpliva na energijske procese v možganih?

Vas zanima, ali lahko svetloba vpliva na delovanje možganov in njihovih mitohondrijev? Raziskave proučujejo spremembe celične presnove in oksigenacije. Za razumevanje rezultatov moramo razlikovati med tremi stvarmi: predlaganim mehanizmom, izmerjenim biološkim kazalnikom in dejanskim izboljšanjem človekovega delovanja. [2][5][6]

Kliknite vprašanje in stran se bo pomaknila do odgovora v tem članku.

Avtor: Ing. František Kokoš
Posodobljeno:

Kaj pomeni energija možganov in čemu služi ATP?

Možgani delujejo tudi med počitkom. Živčne celice vzdržujejo električne razlike na membranah, prenašajo signale in obnavljajo svoje notranje okolje. Energija možganov zato ne pomeni le subjektivnega občutka svežine ali zmožnosti koncentracije. Potrebna je tudi za vsakodnevno delovanje celic med spanjem. [2]

ATP, adenozin trifosfat, je neposredno uporaben prenašalec energije v celici. Nenehno nastaja in se porablja pri delovanju encimov, prenosu snovi in vzdrževanju ionskega ravnovesja. Pomemben del ATP nastane v mitohondrijih. [2]

Dihalna veriga uporablja energijo presnove hranil za ustvarjanje protonskega gradienta čez notranjo mitohondrijsko membrano. Ta poganja ATP-sintazo. Kisik na koncu verige sprejema elektrone. Potrebni so torej kisik, ustrezna hranila ter delujoči encimi in membrane; ena sestavina sama ne zadostuje. [2]

Zakaj je pomembna tudi mikrocirkulacija?

Najmanjše žile približajo kri celicam. Dovajanje kisika in hranil je odvisno od lokalnega pretoka, uravnavanja žil in razdalje med krvjo in tkivom. Pomembne so tudi lastnosti krvi: prožnost eritrocitov, njihovo povratno združevanje in viskoznost plazme. Odločilno je sodelovanje celotnega sistema. [1]

Ob nezadostni oskrbi se lahko zmanjša zmožnost tkiva za tvorbo ATP. Vnetje ali poškodba pa lahko vplivata na žile in krvničke. Nastane dvosmerna povezava, katere potek je odvisen od vzroka in obsega težave. Vsaka možganska motnja se ne začne s premajhnim pretokom. [1][2]

Serija Srce: Viskoznost krvi in mikrocirkulacija

Študije pri ljudeh kažejo, da PBM lahko spreminja hemodinamske kazalnike. Oksigenirani hemoglobin, signal BOLD in pretok krvi pa so različne veličine. Sprememba ene ne potrjuje samodejno obnove poškodovanih kapilar ali boljše preskrbe celotnih možganov. [5][6]

Kako svetloba prehaja skozi lobanjo in katera valovna dolžina je smiselna?

Svetloba med prehodom skozi lase, kožo in kost postopoma oslabi. Jagdeo in sodelavci so leta 2012 primerjali 633 in 830 nm na modelu človeške glave po smrti. V teh razmerah je NIR prodirala izraziteje kot rdeča svetloba. Model podpira fizikalno izvedljivost, ne določa pa odmerka v živih možganih vsakega človeka. [8]

Ni ene potrjene najboljše barve za vse možganske predele in diagnoze. Spodaj opisane študije pri ljudeh so uporabile 670, 808, 810 ali 1064 nm. Pomembni so tudi jakost, površina, mesto in pulziranje. Globlji prodor sam po sebi ne pomeni boljšega kliničnega izida. [5][6][7][9][16]

Kako bi lahko rdeča in infrardeča svetloba vplivali na celice?

Fotobiomodulacija, na kratko PBM, proučuje biološki odziv na svetlobo z določenimi parametri, zlasti rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo, NIR. Del svetlobe se v tkivu razprši, del pa absorbirajo določene molekule. Absorpcija fotona lahko spremeni njihovo stanje in sproži nadaljnje kemične ali signalne procese. [2]

Eden najbolj proučevanih možnih sprejemnikov svetlobnega dražljaja je citokrom c oksidaza, CCO, torej kompleks IV mitohondrijske dihalne verige. Sodeluje pri prenosu elektronov na kisik. Gre za pomemben predlagani mehanizem, vendar popolno razlago vseh učinkov PBM še raziskujejo. Svetloba ne nadomešča energijskega vnosa s hrano. [2][4]

Kakšna je vloga dušikovega oksida in oksidativnih procesov?

Dušikov oksid, NO, je signalna molekula, pomembna tudi pri uravnavanju žil. Ena od hipotez predvideva, da lahko svetloba spremeni njegovo vezavo na CCO in s tem mitohondrijsko dihanje. Te hipoteze pa ni pravilno predstavljati kot univerzalno razlago. [2][4]

Pope in sodelavci so leta 2020 proučevali gojene celice mrežničnega pigmentnega epitelija. Spremembe znotrajceličnega NO so bile odvisne od valovne dolžine, jakosti obsevanja in presnovnega substrata. Rezultati so postavili pod vprašaj razlago, da vse odzive povzroča le sproščanje NO iz CCO. Celični poskus raziskuje mehanizem; ne potrjuje zdravljenja možganov ali oči pri človeku. [4]

Reaktivne kisikove zvrsti v ustreznem obsegu sodelujejo pri signalizaciji, ob presežku pa lahko poškodujejo celične strukture. Pomembni so količina, mesto in čas odziva. Liu in sodelavci v pregledu iz leta 2013 poudarjajo začetno stanje in regulacijske zmožnosti celice. Homeostaza, vzdrževanje notranjih razmer, je uporaben okvir; ne dokazuje, da svetloba samodejno odpravi vsako motnjo. [2][3]

Nevroplastičnost, BDNF in nevrovnetje

Nevroplastičnost je sposobnost živčevja, da spreminja povezave in delovanje; nevrogeneza pomeni nastajanje novih nevronov. V celičnih in živalskih modelih raziskujejo, ali PBM vpliva na BDNF, preživetje celic in obnovo tkiva. Ti izsledki dajejo biološko podlago za raziskave, niso pa dokaz rasti novih možganskih celic pri človeku po domači uporabi. [2]

Mikroglija so imunske celice možganov. Njihova dejavnost je povezana z vnetjem, energijsko presnovo in poškodbo tkiva. V omenjeni študiji blage kognitivne motnje se je IL-6 v krvi znižal. To je zanimiv vnetni kazalnik, ne pa neposredna meritev mikroglije ali dokaz odprave kroničnega nevrovnetja. [2][9]

Zakaj več svetlobe ne pomeni nujno večjega učinka?

V eksperimentalnih modelih opisujejo dvofazni odziv: zelo majhen in previsok odmerek sta lahko manj ugodna kot določeno vmesno območje. To območje ni univerzalno. Spreminja se glede na tkivo, valovno dolžino, način uporabe in začetno stanje. Pri primerjavi raziskav bodite pozorni predvsem na naslednje podatke. [2]

Valovna dolžina

Vpliva na absorpcijo, sipanje in prodiranje svetlobe v tkivo. Rdeča svetloba in različne valovne dolžine NIR niso zamenljive. [2]

Gostota moči in čas

Povprečna vpadna gostota moči v W/cm², pomnožena s časom v sekundah, določa energijo na površino v J/cm². To ni samodejno odmerek, ki doseže možgane. [2]

Pulzi in ponavljanje

Neprekinjena in pulzna uporaba ter presledki med uporabami lahko povzročijo različne odzive. Enaka skupna energija ne pomeni nujno enakega rezultata. [2]

Mesto uporabe

Koža, lobanja in druga tkiva spreminjajo količino in razporeditev svetlobe v globini. [2]

Stanje tkiva

Oskrba, presnova, poškodbe in regulacijski mehanizmi vplivajo na celični odziv. [2]

Fotobiomodulacija in odmerek svetlobe

Kaj so raziskovalci izmerili pri ljudeh?

Merjenje fiziološkega odziva pomaga pojasnjevati mehanizem. Za presojo zdravstvene koristi pa potrebujemo tudi za človeka pomembne rezultate, na primer spomin, razpoloženje ali vsakodnevno delovanje. Naslednji raziskavi kažeta, zakaj teh ravni ne smemo zamenjevati. [5][6]

2017 · Wang in sodelavci · 11 zdravih odraslih

Raziskovalci so na čelu uporabili svetlobo z valovno dolžino 1064 nm. Širokopasovna bližnja infrardeča spektroskopija je v primerjavi s kontrolo pokazala porast signala oksidirane CCO in oksigeniranega hemoglobina. Rezultat je podprl raziskovanje povezave med presnovnim in žilnim odzivom. [5]

Česa iz tega ne moremo sklepati?: Metoda ni neposredno merila količine ATP. Majhna raziskava pri zdravih prostovoljcih tudi ni preverjala zdravljenja določene bolezni. Gre za fiziološki odziv na natančno opisan postopek. [5]

2026 · Iosifescu in sodelavci · 31 oseb z depresijo

V naključnem vrstnem redu so primerjali tri načine svetlobe 808 nm in kontrolni način brez aktivne stimulacije. En neprekinjeni način je povečal moč nihanja signala BOLD, šibkejši neprekinjeni način jo je zmanjšal, pulzni način pa ni povzročil pomembne spremembe. Enkratne uporabe niso statistično značilno izboljšale resnosti depresije v primerjavi s kontrolo. [6]

Česa iz tega ne moremo sklepati?: BOLD je signal funkcijske magnetne resonance, povezan z oksigenacijo krvi. Njegova sprememba ni neposredna meritev ATP, višji signal pa sam ne pomeni boljšega delovanja možganov. Povzetek temelji na objavljenem abstraktu in ne na celoviti presoji metodologije. [6]

2023 · Fear in sodelavci · merjenje presnove ATP

V študijo je vstopilo 10 zdravih ljudi, starejših od 60 let; analizirali so jih 7. Po uporabi 670 nm na zatilju je fosforjeva magnetnoresonančna spektroskopija zaznala povečan pretok skozi ATP-sintazo. To je spodbuden podatek o energijski presnovi pri ljudeh, ki se razlikuje od merjenja oksigenacije. [7]

Študija je primerjala stanje pred uporabo in po njej brez skupine z navidezno stimulacijo. Načrt je obsegal štiri dni uporabe; dva analizirana udeleženca sta imela podaljšan režim. Majhen vzorec in odsotnost kontrole omejujeta sklepanje o vzroku. Izmerjeni pretok ne pomeni zaloge ATP v celotnih možganih ali dokazanega izboljšanja mišljenja. [7]

Spomin, pozornost in možganska megla: kaj so pokazali testi?

Pilotna randomizirana študija iz leta 2026 je vključila 20 ljudi z blago kognitivno motnjo. Po šestih tednih stimulacije z 810 nm je pokazala boljše rezultate splošnega kognitivnega testa in prepoznavanja pri spominskem testu kot kontrolna naprava. To je spodbuda za večjo raziskavo, ne dokaz enakega izboljšanja pri zdravih študentih. Nekateri avtorji so bili povezani s proizvajalcem naprave. [9]

Druga pilotna študija iz leta 2026 je randomizirala 43 ljudi z možgansko meglo po covidu in združila transkranialno ter intranazalno uporabo. Po osmih tednih glavna razlika v kognitivnem rezultatu ni bila statistično značilna (p = 0,088). Nekateri testi pozornosti so bili ugodni, utrujenost pa je pokazala boljši izid v kontrolni skupini. Študijo je financiral proizvajalec, avtorji pa so navedli finančne povezave. Rezultati podpirajo nadaljnje preizkušanje, ne obljube hitrega olajšanja. [13]

Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, razpoloženje in okrevanje

Nevrodegenerativne bolezni

Pri demenci obstajajo majhne raziskave z ugodnimi spremembami. Serija petih primerov iz leta 2017 je denimo združila transkranialno in intranazalno svetlobo; brez kontrolne skupine pa učinka ni ločila od drugih vplivov. Pri Parkinsonovi bolezni se posamezne študije razlikujejo in pregled kontroliranih študij iz leta 2026 ni potrdil pomembnega izboljšanja motoričnega rezultata. Tudi te raziskave ne dokazujejo upočasnitve odmiranja nevronov. [14][17]

Depresija in tesnoba

ELATED-2 iz leta 2018 je po ponavljajočih se uporabah pokazal ugoden signal pri depresiji: glavna analiza je vključila 21 ljudi, celoten postopek jih je končalo 13. Majhno število in nedokončana spremljanja zmanjšujejo gotovost izida. Zgoraj opisana študija enkratne uporabe iz leta 2026 je obravnavala drugo vprašanje. Iz rezultatov pri depresiji ni mogoče samodejno sklepati na učinek pri anksiozni motnji. [6][10]

Poškodba možganov in možganska kap

Randomizirana študija iz leta 2020 je vključila 68 ljudi z zmerno travmatsko poškodbo možganov. Ugotovila je izvedljivost uporabe in spremembe nekaterih kazalnikov bele možganovine na MRI. Razlika v vprašalniku simptomov pa ni bila statistično značilna. Rezultat zato ne dokazuje hitrejšega okrevanja po vsakem pretresu možganov. [11]

Pri akutni ishemični možganski kapi velika študija NEST-3 s 630 randomiziranimi bolniki ni potrdila boljšega funkcionalnega izida preizkušenega postopka v primerjavi s kontrolo. To velja za konkretni akutni protokol; drugi rehabilitacijski postopki potrebujejo lastne dokaze. Ob nenadni motnji govora, povešenem ustnem kotu ali šibkosti uda je potrebna takojšnja nujna pomoč, ne domača uporaba svetlobe. [12]

Ali so uporaba skozi čelo, skozi nos in ILIB enakovredne?

Ne. Pri transkranialni uporabi svetloba potuje skozi lasišče in lobanjo. Pri intranazalni uporabi osvetljujemo nosno sluznico. Pri intravenskem laserskem obsevanju krvi, ILIB, svetlobo po optičnem vlaknu dovajamo v veno v zdravstvenem okolju. Vsaka pot ustvarja drugačne optične in biološke razmere. [2][3]

Raziskave uporabljajo lokalne aplikatorje za glavo, čelade ali kombinacije transkranialne in intranazalne uporabe. Rezultat kombinacije ne pokaže samostojnega prispevka nosnega aplikatorja. Običajen LED-panel za celo telo se razlikuje po porazdelitvi svetlobe in odmerku; naprav ni mogoče enačiti samo na podlagi navedenih nanometrov. [13][16][17]

Serija Srce: Načini laserskega obsevanja krvi

Varnost, trajanje in ponavljanje uporabe

Raziskovalne naprave uporabljajo določene parametre in spremljajo prenašanje. Nizka moč ali izraz »hladni laser« ne zagotavljata varnosti vsakega načina uporabe. Pretirana izpostavljenost lahko povzroči segrevanje in tveganje za oči; nevidna NIR ne daje zanesljivega opozorila z močno svetlobo. Zaščita oči mora ustrezati napravi in valovni dolžini. [15][16]

Pri nevrološki ali psihiatrični diagnozi mora primernost oceniti zdravnik. Upoštevati je treba stanje kože in oči, zdravila ter navodila konkretne naprave. Ob bolečini, izrazitem segrevanju ali težavah z vidom uporabo prekinite. Iz majhne študije brez resnih neželenih dogodkov ni mogoče sklepati na vseživljenjsko varnost. [9][11][13][15][16]

Raziskovalni režimi segajo od enkratne uporabe do večtedenskih programov. Ni univerzalnega števila minut ali zagotovljenega časa do rezultata. Površinski odmerek je odvisen od povprečne obsevanosti in časa; na odmerek v možganih vpliva tudi prehod skozi tkiva. Časa ali moči ni primerno samovoljno povečevati glede na občutek. [7][9][16]

Kaj raziskave pomenijo za bralca?

Smiselna razlaga vodi od fizike prek biokemije in fiziologije do kliničnega rezultata. Najprej vprašamo, kam svetloba pride in kaj jo absorbira. Nato, kateri celični ali žilni kazalnik se spremeni. Nazadnje, ali se človekovo delovanje varno in trajno izboljša. [2][4][5][6]

Občutek utrujenosti ali »možganske megle« sam ne razkriva količine ATP v možganih. Prav tako kratkotrajna sprememba signala ne potrjuje zdravljenja težav s spominom ali depresije. Pri vztrajnih težavah je smiselno ugotoviti vzrok; opisane raziskave niso navodilo za samovoljno spremembo zdravljenja ali nastavitev domače uporabe. [5][6]

Pogosta vprašanja

Kako lahko svetloba prodre skozi lobanjo v možgane?

Del svetlobe preide skozi tkiva, večina pa se odbije, razprši ali absorbira. Količina je odvisna od valovne dolžine, mesta in anatomije. [8]

Kaj svetloba naredi z mitohondriji v nevronih?

Raziskujejo predvsem vpliv na dihalno verigo in celično signalizacijo. CCO je pomemben predlagani sprejemnik svetlobe, ne pa edina možna razlaga. [2][4]

Ali fotobiomodulacija poveča tvorbo ATP v možganih?

Majhna študija pri ljudeh je leta 2023 izmerila povečan pretok skozi ATP-sintazo. Ni imela kontrolne skupine; rezultat ne pomeni samodejno več ATP v celotnih možganih ali boljšega spomina. [7]

Katera valovna dolžina je najprimernejša za stimulacijo možganov?

Univerzalno najboljša valovna dolžina ni določena. V različnih postopkih preučujejo na primer 670, 808, 810 in 1064 nm. [5][6][7][9]

Ali lahko svetloba izboljša spomin, pozornost in zbranost?

Nekatere majhne študije so pokazale ugodne rezultate testov. S tem ni potrjen zanesljiv in trajen učinek pri vseh, vključno z zdravimi študenti. [9][13]

Kaj so raziskave pokazale pri možganski megli in utrujenosti?

Pilotna študija pri dolgem covidu je odkrila posamezne pozitivne signale, vendar se glavni kognitivni izid ni pomembno razlikoval od kontrolnega. Utrujenost se je bolj izboljšala v kontrolni skupini. [13]

Ali lahko svetloba podpira nevroplastičnost in nastajanje novih nevronov?

Celični in živalski modeli podpirajo raziskovanje BDNF in plastičnosti. Boljši rezultat testa ali sprememba oksigenacije ne dokazuje nastanka novih nevronov pri človeku. [2]

Ali fotobiomodulacija vpliva na prekrvitev in oksigenacijo možganov?

Raziskave so zaznale spremembe žilnih in oksidativnih kazalnikov. Signal hemoglobina ali BOLD pa ni enak neposredni meritvi pretoka krvi ali ATP. [5][6]

Kaj so pokazale študije pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni?

Obstajajo spodbudni pilotni rezultati, vendar ne dokazujejo ustavitve nevrodegeneracije. Pri Parkinsonovi bolezni združeni kontrolirani rezultati motoričnih simptomov za zdaj niso prepričljivi. [14][17]

Ali fotobiomodulacija pomaga pri depresiji in tesnobi?

Pri depresiji obstajajo majhne kontrolirane študije z ugodnim signalom. Tesnoba zahteva ločene dokaze; svetloba ne nadomesti predpisanega psihiatričnega zdravljenja. [6][10]

Ali lahko podpira okrevanje po pretresu možganov ali možganski kapi?

Po poškodbi raziskujejo varnost in odziv možganov. Velika študija NEST-3 ni potrdila koristi preizkušenega laserja pri akutni ishemični možganski kapi. [11][12]

Kako so povezani mitohondriji, mikroglija in nevrovnetje?

Energijska presnova in imunska signalizacija vplivata druga na drugo. Sprememba vnetnega kazalnika v krvi sama ne dokazuje zmanjšanja vnetja v možganih. [2][9]

Kakšna je razlika med čelado, nosnim aplikatorjem in LED-panelom?

Razlikujejo se po poti svetlobe, osvetljeni površini in odmerku. Rezultat kombinirane uporabe skozi glavo in nos ne loči učinka samega nosnega aplikatorja. [13][16][17]

Ali je varno uporabljati infrardeči laser na glavi?

Varnost je odvisna od konkretne naprave, odmerka in zaščite oči. Nevidna NIR ni samodejno neškodljiva in poljuben laser ni primeren za uporabo na glavi. [15][16]

Kako dolgo in kako pogosto se svetloba uporablja v raziskavah?

Protokoli se razlikujejo glede na cilj in napravo. Samo število minut ne določa odmerka niti časa do rezultata; iz teh študij ne izhaja univerzalen domači režim. [7][9][16]

Izobraževalni članek pojasnjuje raziskave. O individualni diagnostiki in zdravljenju odloča zdravstveni strokovnjak; konkretne izdelke primerjamo v Svetovalnici.

Viri in strokovna podlaga

Posodobljeno 10. 11. 2026. Dodana so vprašanja, študije presnove ATP pri ljudeh in klinične raziskave. Pri študijah, dostopnih le kot povzetek, izhajamo iz podatkov povzetka; ločujemo celične modele, biološke kazalnike in klinične izide.

  1. Baskurt OK, Hardeman MR, Rampling MW, Meiselman HJ, eds. Handbook of Hemorheology and Hemodynamics. IOS Press; 2007.
    Odpri vir
  2. Salehpour F et al. Brain Photobiomodulation Therapy: a Narrative Review. Molecular Neurobiology. 2018;55:6601–6636. DOI: 10.1007/s12035-017-0852-4.
    Odpri vir
  3. Liu TCY, Li XE, Liu SH. Photobiomodulation – The Chinese approaches and advances in clinical application. Photonics & Lasers in Medicine. 2013;2(1):19–26. DOI: 10.1515/plm-2012-0037.
    Odpri vir
  4. Pope NJ, Powell SM, Wigle JC, Denton ML. Wavelength- and irradiance-dependent changes in intracellular nitric oxide level. Journal of Biomedical Optics. 2020;25(8):085001. DOI: 10.1117/1.JBO.25.8.085001.
    Odpri vir
  5. Wang X et al. Up-regulation of cerebral cytochrome-c-oxidase and hemodynamics by transcranial infrared laser stimulation: A broadband near-infrared spectroscopy study. Journal of Cerebral Blood Flow & Metabolism. 2017;37(12):3789–3802. DOI: 10.1177/0271678X17691783.
    Odpri vir
  6. Iosifescu DV et al. Dose dependent effects of transcranial photobiomodulation on blood-oxygenation-level-dependent power in major depressive disorder. Brain Stimulation. 2026;19(5):103185. DOI: 10.1016/j.brs.2026.103185.
    Odpri vir
  7. Fear EJ et al. Use of 31P magnetisation transfer magnetic resonance spectroscopy to measure ATP changes after 670 nm transcranial photobiomodulation in older adults. Aging Cell. 2023;22:e14005. DOI: 10.1111/acel.14005.
    Odpri vir
  8. Jagdeo JR et al. Transcranial Red and Near Infrared Light Transmission in a Cadaveric Model. PLoS ONE. 2012;7:e47460. DOI: 10.1371/journal.pone.0047460.
    Odpri vir
  9. Rashidi-Ranjbar N et al. A multimodal evaluation of transcranial photobiomodulation in mild cognitive impairment: Cognitive, metabolic, and neuroimaging outcomes of a pilot randomized controlled trial. Journal of Alzheimer’s Disease. 2026. DOI: 10.1177/13872877261453911.
    Odpri vir
  10. Cassano P et al. Transcranial Photobiomodulation for the Treatment of Major Depressive Disorder. The ELATED-2 Pilot Trial. Photomedicine and Laser Surgery. 2018;36:634–646. DOI: 10.1089/pho.2018.4490.
    Odpri vir
  11. Figueiro Longo MG et al. Effect of Transcranial Low-Level Light Therapy vs Sham Therapy Among Patients With Moderate Traumatic Brain Injury: A Randomized Clinical Trial. JAMA Network Open. 2020;3:e2017337. DOI: 10.1001/jamanetworkopen.2020.17337.
    Odpri vir
  12. Hacke W et al. Transcranial laser therapy in acute stroke treatment: results of neurothera effectiveness and safety trial 3, a phase III clinical end point device trial. Stroke. 2014;45:3187–3193. DOI: 10.1161/STROKEAHA.114.005795.
    Odpri vir
  13. Photobiomodulation for cognitive dysfunction (Brain Fog) in post-COVID-19 condition: a randomized double-blind sham-controlled pilot trial. 2026. PMID: 41768981.
    Odpri vir
  14. Mariano J et al. Efficacy and Safety of Photobiomodulation Therapy for Motor Symptoms in Parkinson’s Disease: A Systematic Review and Meta-Analysis. Brain Sciences. 2026;16:925. DOI: 10.3390/brainsci16090925.
    Odpri vir
  15. U.S. Food and Drug Administration. Frequently Asked Questions About Lasers.
    Odpri vir
  16. Zein R, Selting W, Hamblin MR. Review of light parameters and photobiomodulation efficacy: dive into complexity. Journal of Biomedical Optics. 2018;23:120901. DOI: 10.1117/1.JBO.23.12.120901.
    Odpri vir
  17. Saltmarche AE et al. Significant Improvement in Cognition in Mild to Moderately Severe Dementia Cases Treated with Transcranial Plus Intranasal Photobiomodulation: Case Series Report. Photomedicine and Laser Surgery. 2017;35:432–441. DOI: 10.1089/pho.2016.4227.
    Odpri vir
Ing. František Kokoš
Avtor: Ing. František Kokoš
Ing. František Kokoš – avtor KINGRAY Akademije in Svetovalnice
Tehnik, prehranski svetovalec (diplomant 150-urnega programa prekvalifikacije Welko, 2025) in snovalec koncepta nutracevtikov KINGRAY. Dolgoletni razvoj medicinskega pripomočka BIOquant ter delo na področju reologije krvi in oksigenacije tkiv sta ga pripeljala do spoznanja, da je za zdravje telesa potrebna celotna sestavljanka – povezovanje mikrocirkulacije, celične energije in pravilne prehrane. V svojih člankih zato išče ravnovesje, pri katerem nas telo razume in z nami sodeluje.
Je avtor knjige Liečba svetlom (Zdravljenje s svetlobo, ISBN 978-80-970512-0-4), soavtor publikacije BIOquant – polovodičová laserová terapia (BIOquant – polprevodniška laserska terapija, ISBN 978-80-970512-2-8) ter izumitelj patentov na področju svetlobnih tehnologij (US9731145B2, SK5457Y1).
%s ...
%s
%image %title %code %s
%s