Spomin, demenca in fotobiomodulacija: lahko svetloba pomaga?

Logotip KINGRAY Akademije
KINGRAY AKADEMIJA
LASERSKA SERIJA · 06

Se vam slabša spomin ali iščete informacije za bližnjega z demenco? Fotobiomodulacija raziskuje, ali lahko natančno uporabljena svetloba vpliva na delovanje možganov. Nekatere klinične raziskave so pokazale spodbudne rezultate, druge koristi niso potrdile. Pomembno je, kdo je prejel svetlobo, kako je bila uporabljena in kaj se je dejansko izboljšalo. [3][4][5][6][7]

Kliknite vprašanje in stran se bo pomaknila do odgovora v tem članku.

Avtor: Ing. František Kokoš
Posodobljeno:

Kdaj je pozabljivost več kot običajna starostna sprememba?

Občasno iskanje besede se razlikuje od ponavljajoče se izgube orientacije ali težav pri običajnih opravilih. Demenca je sindrom, pri katerem upad kognitivnih sposobnosti posega v vsakodnevno samostojnost. Ni ena sama bolezen in ni neizogibna posledica staranja. [1]

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Pri vaskularni demenci sodelujejo poškodbe možganskih žil; demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca vključujeta drugačne bolezenske procese. Več vzrokov se lahko prepleta. Zato vseh motenj spomina ne moremo pojasniti z »gosto krvjo« ali pričakovati enakega odziva na eno metodo. [1]

Pri blagi kognitivni motnji, MCI, so težave izrazitejše od običajnih starostnih sprememb, samostojnost pa je večinoma ohranjena. MCI ne pomeni nujno Alzheimerjeve bolezni in ne napreduje vedno v demenco. Rezultatov pri MCI zato ni mogoče samodejno prenesti na napredovalo bolezen. [2]

Katere spremembe opazovati in kako poteka pregled spomina?

Ali oseba ponavlja isto vprašanje, ne da bi se spomnila odgovora? Se izgublja na znanih krajih ali ne zmore več ravnati z zdravili, računi oziroma običajno kuhati? Takšni konkretni primeri zdravniku pomagajo bolj kot oznaka »slab spomin«. Pregled lahko vključuje validirane teste; v kliničnih raziskavah sta pogosta MoCA in MMSE. Na rezultat vplivajo jezik, izobrazba, vid in sluh. Noben posamezen rezultat sam ne potrdi ali izključi demence. [8]

Zdravnik oceni tudi govor, načrtovanje, spremembe razpoloženja, vedenje in spanje. Preveri druge možne vzroke, vključno z zdravili, depresijo ali telesno boleznijo. Nenadna zmedenost v nekaj urah ali dneh ni običajno staranje: zahteva hitro zdravniško oceno. Ob nenadni motnji govora ali enostranski šibkosti pokličite nujno medicinsko pomoč. [1][8][18]

Zakaj ostajajo spomini iz otroštva, novi dogodki pa se izgubijo?

Pri značilni Alzheimerjevi bolezni je lahko zgodaj prizadeto shranjevanje novih epizodičnih spominov: kaj se je zgodilo danes ali o čem je tekel zadnji pogovor. Pogosto obujani starejši dogodki, znane pesmi in nekatere naučene spretnosti lahko ostanejo dostopni dlje. To ni nespremenljiv vrstni red izgubljanja spomina. Pri drugih demencah so lahko sprva izrazitejše spremembe vedenja, govora ali prostorske orientacije. [1][9]

Kaj je za spomin pomembno poleg raziskovanja svetlobe?

Starost je pomemben dejavnik tveganja, vendar demenca ni neizogiben del staranja. Gibanje, prilagojeno zmožnostim, družbeni stiki, smiselne dejavnosti ter skrb za sluh, krvni tlak, holesterol in sladkorno bolezen so pomembna področja preventive in podpore. Pri že diagnosticirani demenci lahko dejavnosti in pomoč družine podpirajo delovanje in kakovost življenja. Zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni in upočasnitev že prisotne bolezni nista enaka izida. [10]

Kako lahko svetloba prehaja skozi lobanjo?

Transkranialna PBM dovaja svetlobo na glavo od zunaj. Del sevanja se odbije, absorbira ali razprši; del lahko prodre globlje. Jagdeo in sodelavci so v posmrtnem modelu dokazali prehod svetlobe 830 nm skozi tkiva glave, v teh pogojih izrazitejši kot pri 633 nm. Odmerek v živih možganih je odvisen tudi od las, kože, kosti, mesta uporabe in geometrije vira. Moč na površini ni odmerek v celotnih možganih. [11][17]

Zakaj raziskujejo svetlobo in možgane?

Živčne celice potrebujejo energijo v obliki ATP, kisik, hranila in delujoče povezave z drugimi celicami. Raziskave fotobiomodulacije, PBM, proučujejo odzive na rdečo ali bližnjo infrardečo svetlobo: mitohondrijske procese, celično signalizacijo, vnetno okolje in žilne odzive. [3]

Biološko verjeten mehanizem je izhodišče za raziskovanje. Sprememba v celici ali živalskem modelu še ne dokazuje, da bo človek bolje komuniciral, se spomnil zdravil ali živel bolj samostojno. Za takšne sklepe potrebujemo klinične raziskave z ustrezno kontrolno skupino. [3][4][5][6][7]

Eden od raziskovanih mehanizmov je vpliv na citokrom c oksidazo, encim mitohondrijske dihalne verige. Raziskovalci proučujejo tudi dušikov oksid, žilne odzive in celično signalizacijo. Mehanizem je odvisen od pogojev; ni mogoče domnevati, da vsaka osvetlitev samodejno poveča ATP v vseh nevronih. [3]

Fear in sodelavci so leta 2023 s fosforjevo magnetnoresonančno spektroskopijo po osvetlitvi s 670 nm opazili spremembo toka, povezanega s sintezo ATP; analizirali so sedem starejših odraslih. Majhna raziskava brez vzporedne kontrolne skupine je zanimiva biološka podlaga, ne dokaz zdravljenja demence. [12]

Kaj vemo o amiloidu in vnetju v možganih?

Purushothuman in sodelavci so leta 2014 proučevali dva genetska mišja modela. V amiloidnem modelu sta se po osvetlitvi zmanjšala število in velikost plakov; v drugem modelu so se spremenili kazalniki tau in oksidativnega stresa. To podpira nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vendar ne gre za izsledek pri ljudeh. [13]

Boljši rezultat MoCA ali MMSE sam po sebi ne pokaže odstranitve amiloida. Za potrditev takega učinka pri ljudeh so potrebni ustrezni biomarkerji in kakovostno klinično spremljanje. Obravnavane raziskave ne dokazujejo, da domača naprava odpravi možganske poškodbe ali ustavi Alzheimerjevo bolezen. [5][6][7][13]

Valovna dolžina in 40 Hz: dve različni količini

Nanometri označujejo valovno dolžino, herci pa število impulzov na sekundo. V raziskavah možganov uporabljajo na primer 808, 810 ali 1064 nm. Učinek je odvisen tudi od moči na površino, časa, mesta in pulznega režima. Dosedanji izsledki ne določajo ene najboljše barve ali frekvence za vse ljudi z demenco. [3][5][6][17]

Pri senzorični stimulaciji s 40 Hz oseba opazuje utripajočo svetlobo, pogosto skupaj z zvokom; cilj je prek čutil vplivati na možganske ritme. Chan in sodelavci so ta postopek proučevali tudi pri ljudeh z blago Alzheimerjevo demenco. Gre za drugačen postopek kot transkranialna PBM, tudi kadar naprava PBM pulzira pri 40 Hz. Izsledkov med njima ni mogoče samodejno prenašati. [14]

Kaj so pokazala prva opazovanja?

Saltmarche in sodelavci so leta 2017 spremljali pet ljudi z demenco ali možno Alzheimerjevo boleznijo. Dvanajst tednov so kombinirali transkranialno uporabo skozi glavo in intranazalno uporabo pri 810 nm. Povprečni rezultat MMSE se je povečal za 2,6 točke, ADAS-cog pa zmanjšal za 6,73 točke; obe smeri pomenita boljši rezultat testa. [4]

Družine so opisovale tudi spremembe spanja, komunikacije in vedenja. Raziskava ni imela kontrolne skupine, podatki po prekinitvi pa so bili nepopolni. Pet primerov je razlog za nadaljnje raziskovanje, ne zanesljiva ocena učinka za vsakega bolnika. Rezultata kombinirane uporabe ne moremo pripisati samo nosni sondi. [4]

Novejše raziskave: ugodni in nevtralni rezultati

Chun in sodelavci, 2026: 80 udeležencev z MCI

Randomizirana, slepa raziskava pri MCI zaradi Alzheimerjeve bolezni je 12 tednov preizkušala transkranialno svetlobo 808 nm. Povprečni rezultat MoCA-K se je v aktivni skupini povečal za 3,87 točke, v kontrolni pa zmanjšal za 0,74 točke. To je ugoden rezultat določenega protokola, ne dokaz preprečitve poznejše demence. [5]

Rashidi-Ranjbar in sodelavci, 2026: pilot z 20 udeleženci

Po šestih tednih transkranialne uporabe 810 nm so opazili ugodne spremembe nekaterih kognitivnih, presnovnih in slikovnih kazalnikov. Majhen vzorec in več merjenih izidov zahtevata previdnost. Sprememba presnovkov v krvi ni neposredna meritev ATP v nevronih. [6]

Jarrahi in sodelavci, 2025: 30 ljudi z demenco

Pri blagi do zmerni demenci so primerjali standardno oskrbo s PBM ter enako oskrbo z neaktivno napravo. Razlike v kogniciji, depresiji ali tesnobi niso dokazali niti takoj po zdravljenju niti pri kontroli čez mesec. Ta režim pričakovane koristi torej ni potrdil. [7]

Ali obstaja razlika med MCI in napredovalo demenco?

Da. MCI ne pomeni vedno Alzheimerjeve bolezni in mnogi ljudje ostanejo večinoma samostojni. Pri napredovali demenci so potrebe in obseg poškodb drugačni. Spodbudni rezultati pri izbranih bolnikih z MCI zato ne napovedujejo učinka pri človeku s hudo demenco. Pomembne so tudi raziskave samostojnosti, obremenitve svojcev in trajanja morebitne koristi. [2][5][7]

Zakaj je način uporabe pomemben?

Transkranialna svetloba potuje skozi tkiva glave. Nosni aplikator osvetljuje nosno sluznico. Kombinirani protokol uporablja obe poti. Razlikujejo se osvetljena območja, slabljenje svetlobe in odmerek v ciljnem tkivu. Enaka valovna dolžina zato ne pomeni enakega delovanja. [3][4]

Pri presoji raziskave spremljamo diagnozo, stopnjo bolezni, mesto uporabe, svetlobne parametre, dolžino spremljanja in kontrolno skupino. Majhna pozitivna raziskava ne določa splošnega odmerjanja za domačo uporabo in ne dokazuje učinkovitosti vseh naprav z oznako PBM. [3][4][5][6][7]

Kaj je pomembno za človeka in njegovo družino?

Pomembno je izboljšanje orientacije, pogovora, spanja, vsakdanjih opravil in potrebe po pomoči. Spremljati je treba tudi neželene učinke, zanesljivost uporabe in trajanje morebitne koristi. Domača naprava sama po sebi ne pomeni preproste oskrbe človeka z demenco. [4]

Nove ali slabšajoče se težave zahtevajo pregled. K motnjam spomina lahko prispevajo tudi zdravila, depresija, pomanjkanje nekaterih hranil ali druge bolezni. Eksperimentalna metoda ne sme odložiti ugotavljanja vzroka ali nadomestiti predpisane oskrbe. [1][2]

Varnost: oči, toplota, pulziranje in nadzor

V raziskavi z 80 udeleženci niso poročali o neželenih dogodkih, povezanih z napravo; v pilotu z 20 udeleženci so bili neželeni dogodki v obeh skupinah, resnih dogodkov pa ni bilo. To ne pomeni, da je vsaka naprava brez tveganja. Pomembni so parametri, zaščita oči in predvideni način uporabe. Ne glejte v žarek in upoštevajte zaščitne ukrepe proizvajalca; prekomerna izpostavljenost lahko poškoduje oči ali pregreje tkivo. [5][6][15][17]

Pri epilepsiji, zdravilih, ki povečujejo občutljivost na svetlobo, ali kožni bolezni na mestu uporabe je treba konkreten postopek predhodno presoditi z zdravnikom. Vidno utripanje lahko pri fotosenzitivnih ljudeh sproži epileptični napad. Nevidnih impulzov NIR na glavi ni mogoče samodejno enačiti s tem vidnim dražljajem, a tudi ne razglasiti vsakega režima za varnega. Oseba z demenco lahko potrebuje nadzor skrbnika. [16][17]

Kakšni so bili proučevani režimi domače uporabe?

Chun in sodelavci so uporabljali 808 nm šestkrat tedensko 12 tednov; glavno ocenjevanje je bilo v 13. tednu. Pilot Rashidi-Ranjbar in sodelavcev je uporabljal 810 nm po 20 minut, šest dni na teden, šest tednov. To so opisi raziskovalnih protokolov, ne navodila za drugo napravo ali priporočilo odmerka posameznemu bolniku. [5][6]

Režim mora ustrezati napravi in zdravstvenemu stanju. Daljše osvetljevanje ne prinese samodejno boljšega rezultata. Morebitno korist je smiselno ocenjevati s ponovljeno strokovno presojo skupaj z vsakodnevnim delovanjem, ne le po vtisu po eni uporabi. Zdravljenja ne spreminjajte brez dogovora z zdravnikom in ne odlašajte z diagnostiko. [8][17]

Pogosta vprašanja

Ali lahko rdeča svetloba pozdravi Alzheimerjevo bolezen?

Navedene raziskave tega ne dokazujejo. Proučujejo določene protokole in izide; niso splošen dokaz ozdravitve ali ustavitve nevrodegeneracije. [4][5][6][7]

Ali ugotovitve pri MCI veljajo tudi za napredovalo demenco?

Ne samodejno. Vzrok, obseg poškodb in ohranjene sposobnosti se razlikujejo. Vsaka skupina potrebuje lastne klinične podatke. [1][2][5]

Ali kombinacija svetlobe na glavi in v nosu dokazuje učinek samo nosne uporabe?

Ne. Brez ločenih primerjalnih skupin prispevka posameznih delov protokola ni mogoče razločiti. [4]

Kdaj je pozabljanje še običajno in kdaj lahko opozarja na demenco?

Pomembna je sprememba glede na prejšnje delovanje. Ponavljajoče se izgubljanje ali težave pri običajnih opravilih zahtevajo pregled; občasno pozabljeno ime samo po sebi ni diagnoza. [1][8]

Katere opozorilne spremembe in testi pomagajo prepoznati začetno demenco?

Pomembni so ponavljanje vprašanj, orientacija, ravnanje z zdravili in vsakodnevne obveznosti. Kognitivni test je le del pregleda; niti normalen rezultat sam ne izključi demence. [8]

Katere vrste spomina se spremenijo najprej in katere lahko ostanejo ohranjene dlje?

Pri značilni Alzheimerjevi bolezni je pogosto zgodaj prizadeto pomnjenje novih dogodkov. Starejši spomini in naučene spretnosti se lahko ohranijo dlje, vendar potek ni pri vseh enak. [1][9]

Katere spremembe govora, vedenja, orientacije in spanja lahko spremljajo demenco?

Pojavijo se lahko težave pri iskanju besed, načrtovanju, orientaciji, razpoloženju ali spanju. Nenadna zmedenost zahteva hitro zdravniško oceno. [1][8][18]

Kako so starost, življenjski slog in socialna osamljenost povezani z zdravjem spomina?

Starost poveča tveganje, demenca pa ni neizogibna. Gibanje, družbeni stiki in obvladovanje žilnih tveganj podpirajo zdravje; ne zagotavljajo ustavitve že nastale bolezni. [10]

Kaj je fotobiomodulacija možganov in kako svetloba prehaja skozi lobanjo?

Pri transkranialni PBM svetloba pada na glavo. Del prodre skozi tkiva, del se absorbira ali razprši. Prehod sam še ne dokazuje učinkovitega odmerka v celotnih možganih. [11][17]

Na kaj lahko svetloba vpliva v mitohondrijih in energijski presnovi možganov?

Raziskujejo mitohondrijske encime, presnovo ATP in žilno signalizacijo. Merjenje energijske presnove samo še ne dokazuje izboljšanja spomina posameznega bolnika. [3][12]

Ali lahko fotobiomodulacija zmanjša količino amiloidnih plakov?

Zmanjšanje amiloidnih plakov so opazili v nekaterih mišjih modelih. Obravnavane klinične raziskave pri ljudeh ne dokazujejo, da domača PBM odstrani amiloid iz možganov. [5][6][7][13]

Katere valovne dolžine raziskujejo in kaj pomeni pulziranje pri 40 Hz?

Raziskave uporabljajo na primer 808, 810 in 1064 nm. Najboljši univerzalni protokol ni določen. Pulzirajoča PBM in vidno utripanje z zvokom pri 40 Hz sta različna postopka. [3][5][6][14][17]

Ali lahko fotobiomodulacija ozdravi Alzheimerjevo bolezen ali ublaži njene simptome?

Obravnavane raziskave niso dokazale ozdravitve ali ustavitve bolezni. Nekateri protokoli so izboljšali kognitivne rezultate, drugi koristi niso potrdili. [4][5][6][7]

Kaj so pokazale klinične raziskave pri ljudeh z MCI in demenco?

Raziskave pri MCI iz leta 2026 so prinesle spodbudne rezultate. Preskušanje pri demenci iz leta 2025 je bilo nevtralno. Pomembni so diagnoza, protokol, kontrola in trajanje spremljanja. [5][6][7]

Kakšna je razlika med uporabo skozi glavo in nosnim aplikatorjem?

Razlikujeta se mesto uporabe in odmerek v tkivu. Pozitiven rezultat kombinirane uporabe na glavi in v nosu ne loči prispevkov posameznih delov. [3][4]

Ali so rezultati pri MCI enaki kot pri napredovali demenci?

To ni dokazano. MCI in napredovala demenca se razlikujeta po resnosti in vzrokih; izsledkov ene skupine ni mogoče samodejno prenesti na drugo. [2][5][7]

Katera tveganja in omejitve je treba upoštevati pri domači uporabi?

Upoštevati je treba zaščito oči, segrevanje, stanje kože in navodila naprave. Epilepsija ali fotosenzitivnost zahtevata individualno presojo; vidno utripanje je posebno tveganje. [5][6][15][16][17]

Kako pogosto in kako dolgo raziskujejo PBM ter kdaj je mogoče oceniti rezultat?

Raziskave so uporabljale različne režime v obdobjih tednov do mesecev. Raziskovalni urnik ni univerzalno navodilo in ne napove, kdaj se bo posamezniku izboljšal spomin. [5][6][17]

Viri in strokovna podlaga

Besedilo temelji na gradivu Ing. Františka Kokoša in dodatnih strokovnih virih. Posodobljeno 10. 11. 2026. Raziskave [5]–[7] so povzete po objavljenih abstraktih. Ločujemo izsledke na živalih, biološke meritve in klinične rezultate pri ljudeh.

  1. National Institute on Aging. What Is Dementia? Symptoms, Types, and Diagnosis.
    Odpri vir ↗
  2. National Institute on Aging. What Is Mild Cognitive Impairment?
    Odpri vir ↗
  3. Salehpour F et al. Brain Photobiomodulation Therapy: a Narrative Review. Molecular Neurobiology. 2018;55:6601–6636. DOI: 10.1007/s12035-017-0852-4.
    Odpri vir ↗
  4. Saltmarche AE et al. Significant Improvement in Cognition in Mild to Moderately Severe Dementia Cases Treated with Transcranial Plus Intranasal Photobiomodulation: Case Series Report. Photomed Laser Surg. 2017;35:432–441. DOI: 10.1089/pho.2016.4227.
    Odpri vir ↗
  5. Chun H et al. Home-based transcranial photobiomodulation improves cognitive function in mild cognitive impairment due to Alzheimer’s disease: A randomized, double-blind, placebo-controlled confirmatory trial. J Alzheimers Dis. 2026;111:1699–1707. DOI: 10.1177/13872877261443973.
    Odpri vir ↗
  6. Rashidi-Ranjbar N et al. A multimodal evaluation of transcranial photobiomodulation in mild cognitive impairment: Cognitive, metabolic, and neuroimaging outcomes of a pilot randomized controlled trial. J Alzheimers Dis. 2026;112:1445–1458. DOI: 10.1177/13872877261453911.
    Odpri vir ↗
  7. Jarrahi S et al. The Efficacy of Photobiomodulation Therapy in Improving Cognitive Function and Reducing Depression and Anxiety in Patients with Mild-to-Moderate Dementia: A Double-Blinded Randomized Clinical Trial. Photobiomodul Photomed Laser Surg. 2025;43:585–591. DOI: 10.1177/25785478251376443.
    Odpri vir ↗
  8. NICE. Dementia: assessment, management and support for people living with dementia and their carers. NG97, recommendations.
    Odpri vir ↗
  9. Alzheimer’s Society. Memory loss and dementia.
    Odpri vir ↗
  10. World Health Organization. Dementia. 26 October 2026.
    Odpri vir ↗
  11. Jagdeo JR et al. Transcranial Red and Near Infrared Light Transmission in a Cadaveric Model. PLoS ONE. 2012;7:e47460. DOI: 10.1371/journal.pone.0047460.
    Odpri vir ↗
  12. Fear EJ et al. Use of 31P magnetisation transfer magnetic resonance spectroscopy to measure ATP changes after 670 nm transcranial photobiomodulation in older adults. Aging Cell. 2023;22:e14005. DOI: 10.1111/acel.14005.
    Odpri vir ↗
  13. Purushothuman S et al. Photobiomodulation with near infrared light mitigates Alzheimer’s disease-related pathology in cerebral cortex – evidence from two transgenic mouse models. Alzheimer’s Research & Therapy. 2014;6:2. DOI: 10.1186/alzrt232.
    Odpri vir ↗
  14. Chan D et al. Gamma frequency sensory stimulation in mild probable Alzheimer’s dementia patients: Results of feasibility and pilot studies. PLoS ONE. 2022;17:e0278412. DOI: 10.1371/journal.pone.0278412.
    Odpri vir ↗
  15. U.S. Food and Drug Administration. Frequently Asked Questions About Lasers.
    Odpri vir ↗
  16. Epilepsy Society. Photosensitive epilepsy.
    Odpri vir ↗
  17. Zein R, Selting W, Hamblin MR. Review of light parameters and photobiomodulation efficacy: dive into complexity. Journal of Biomedical Optics. 2018;23:120901. DOI: 10.1117/1.JBO.23.12.120901.
    Odpri vir ↗
  18. NHS. Sudden confusion (delirium).
    Odpri vir ↗
Ing. František Kokoš
Avtor: Ing. František Kokoš
Ing. František Kokoš – avtor KINGRAY Akademije in Svetovalnice
Tehnik, prehranski svetovalec (diplomant 150-urnega programa prekvalifikacije Welko, 2025) in snovalec koncepta nutracevtikov KINGRAY. Dolgoletni razvoj medicinskega pripomočka BIOquant ter delo na področju reologije krvi in oksigenacije tkiv sta ga pripeljala do spoznanja, da je za zdravje telesa potrebna celotna sestavljanka – povezovanje mikrocirkulacije, celične energije in pravilne prehrane. V svojih člankih zato išče ravnovesje, pri katerem nas telo razume in z nami sodeluje.
Je avtor knjige Liečba svetlom (Zdravljenje s svetlobo, ISBN 978-80-970512-0-4), soavtor publikacije BIOquant – polovodičová laserová terapia (BIOquant – polprevodniška laserska terapija, ISBN 978-80-970512-2-8) ter izumitelj patentov na področju svetlobnih tehnologij (US9731145B2, SK5457Y1).
%s ...
%s
%image %title %code %s
%s