Čustveno prehranjevanje in hujšanje – zakaj jemo tudi, ko nismo lačni?

KINGRAY Akademija GLP‑1, lakota in presnova · 13/15

Čustva premikajo svet. Pa tudi našo telesno maso.

Poglejmo, kako so povezani misli, stres, hormoni in naš odnos do hrane. Brez očitkov in brez čudežnih obljub.

· avtor KINGRAY Akademije Objavljeno · Posodobljeno

Se vaš dan začne s številko na tehtnici?

Predstavljajte si človeka, ki se vse življenje obremenjuje s svojim videzom. Zjutraj vstane, pogleda v ogledalo in pomisli: »Spet sem se zredila. Danes raje ne bom jedla.«

Se vam zdi znano? Ali pa se zjutraj stehtate, zapišete številko v aplikacijo in že razmišljate, koliko bi morali telovaditi, da bi izgubili pol kilograma.

Poskusite se vprašati drugače. Vam je všeč, da se vsak dan začne tako? Kaj vam medtem uide? Nasmeh pri zajtrku, prijazen človek, ki vam je pomagal pri nakupu, mirno jutro ob odprtem oknu.

Vsakomur ni treba shujšati. In tudi kadar zmanjšanje telesne mase koristi zdravju, ni treba, da obvladuje ves vaš dan.

Nasmejana ženska se med mirno jutranjo rutino pogleda v ogledalo
Jutranje tehtanje lahko vpliva na to, kako ravnamo s seboj čez dan.

Preprosto povedano: Tehtnica pove, koliko tehtate. Vaše vrednosti ne more izmeriti.

Čustva, ki sedejo z nami za mizo

Želja po hrani se lahko pojavi po prepiru, med osamljenim večerom ali na praznovanju. Po stresu nekdo nima apetita, čeprav je njegov želodec prazen. Drugi poseže po čokoladi. Raziskave kažejo, da so odzivi različni glede na človeka, okoliščine in čustvo. [1, 2]

Stres in napetost Po napornem telefonskem pogovoru lahko znan okus prinese trenutek olajšanja.

Samota in žalost Hrana nas včasih spomni na dom ali nam približa nekoga, ki ga pogrešamo.

Dolgčas in utrujenost Pot do omare s hrano je lahko navada, prijetna sprostitev ali znamenje, da smo čez dan jedli premalo.

Veselje in spomini Rojstnodnevno torto si delimo tudi zaradi skupnega doživetja. Hrana je del praznovanj, družine in kulture.

Okusna hrana lahko prinese veselje in kratko olajšanje. Če se napetost vrne, pomaga opaziti, kaj se je dogajalo pred jedjo. Če se prehranjevanje pod vplivom čustev ponavlja, velja pogledati tudi, kako so povezani spanje, stres in lakota. [3, 2]

Preprosto povedano: Za željo po hrani so lahko stres, samota, utrujenost ali veselje ob nečem prijetnem.

Telesna lakota ali čustvena želja po hrani?

Telesna lakota Po zadnjem obroku pogosto postopoma narašča in po zadostnem obroku popusti. Včasih se pojavi nenadoma, posebno po dolgem dnevu brez odmora za hrano.

Čustvena želja po hrani Lahko je povezana z določenim položajem, razpoloženjem ali željo po določeni jedi. Lahko se oglasi že kmalu po obroku.

Oba signala se lahko prekrivata. Če ste izpustili kosilo in se zvečer počutite osamljeno, si lahko pripravite večerjo in pokličete nekoga, ki vam je blizu. Kako telo sporoča, da je lačno ali sito, pojasnjuje članek o hormonih lakote in sitosti. [2, 4]

Par srednjih let pripravlja raznolik zajtrk
Skupni obrok je lahko dragocen že zaradi časa, ki ga preživimo skupaj.

Preprosto povedano: Lahko ste lačni in hkrati potrebujete nekoga, ki vas bo poslušal.

Kaj lahko poskusite, ko se želja naslednjič pojavi?

  1. Spomnite se, kdaj ste nazadnje jedli. Če je od zadnjega obroka minilo veliko časa ali ste lačni, si privoščite obrok, ki vas bo nasitil.
  2. Poimenujte, kaj se je pravkar zgodilo. Morda pomislite »utrujena sem«, »razočaran sem« ali »pogrešam družbo«. Včasih to postane jasno šele pozneje.
  3. Naredite prostor za to, kar potrebujete. Kosilo, trenutek tišine, pogovor in košček čokolade imajo lahko prostor v istem dnevu.
  4. Vrnite se k običajnemu ritmu obrokov. Po težkem večeru nadaljujte z naslednjim običajnim obrokom. Redni obroki in prepoznavanje sprožilcev so del strokovne obravnave motnje prenajedanja. [4]
Nasmejana ženska v zelenem puloverju uživa v mirnem trenutku na prostem
Čas na prostem ali pogovor z nekom, ki vam je blizu, je lahko priložnost za počitek.

Preprosto povedano: Jutri vam ni treba spremeniti vsega življenja. Poskusite začeti tako, da se zjutraj nasmehnete sami sebi.

V življenju si pustite prostor za nasmeh, bližino, drobne lepe trenutke in zdrave navade, ki jih lahko ohranite.

Kaj kažejo raziskave o stresu, kortizolu in apetitu?

Po napornem dnevu se lahko pojavi močna želja po nečem okusnem. Kakšno vlogo ima pri tem kortizol? Sodeluje pri odzivu telesa na stres, v katerem so udeleženi hipotalamus, hipofiza in nadledvične žleze. Njegova raven se naravno spreminja tudi čez miren dan. Če zdravnik sumi na motnjo nastajanja kortizola, izbere preiskave glede na simptome. [5, 6]

Preprosto povedano: Iz želje po hrani ali obsega pasu ni mogoče ugotoviti ravni kortizola.

Kaj se pri stresu dogaja z apetitom. Pregled 54 raziskav je pri zdravih odraslih ugotovil povezavo med stresom in nekoliko večjim vnosom hrane. Povprečna razlika je bila majhna, izsledki posameznih raziskav pa so se razlikovali. [1]

Kako je kortizol povezan s telesno težo. Raziskovalci so šest mesecev spremljali 339 odraslih. Tisti z višjo začetno ravnjo jutranjega kortizola so v povprečju pridobili več telesne teže. Udeleženci so živeli kot običajno, zato so lahko k spremembam prispevale tudi druge okoliščine. [5]

Kaj se je spremenilo po daljšem spanju. Raziskovalci so naključno razdelili 80 odraslih s čezmerno telesno težo, ki so običajno spali manj kot 6,5 ure. Ko so eni skupini pomagali podaljšati spanje, se je njihov dnevni energijski vnos v naslednjih dveh tednih zmanjšal v primerjavi s kontrolno skupino. [7]

Ko nas k hrani pritegne vonj ali pogled nanjo. V manjši raziskavi so ženske po vadbi čuječnosti poročale o redkejšem prehranjevanju ob takšnih dražljajih. V širšem pregledu so odrasli s čezmerno telesno težo ali debelostjo po različnih psiholoških programih v vprašalnikih poročali o manj čustvenega prehranjevanja. [8, 3]

Preprosto povedano: Če se večerna želja po hrani ponavlja, opazujte, kako ste spali, kdaj ste nazadnje jedli in kako ste se počutili tik pred tem.

Pogosta vprašanja o čustvenem prehranjevanju

Stres, kortizol in telesna teža (6)
Ali se lahko v stresu zredim, čeprav nimam občutka, da jem več?

V napornih obdobjih se lahko spremenijo spanje, gibanje in ritem obrokov. Pri dolgoročnih spremembah telesne teže je smiselno upoštevati več okoliščin. [1, 5]

Ali višja številka po napornem dnevu pomeni visok kortizol?

Iz enega tehtanja ravni kortizola ni mogoče ugotoviti. Ob sumu na hormonsko bolezen se zdravnik opre na kombinacijo simptomov in preiskave, opravljene ob ustreznem času. [6]

Kaj pomeni izraz »kortizolni trebuh«?

Izraz se uporablja v medijih. Oblika trebuha ali obseg pasu sama po sebi ne pokažeta zanesljivo vzroka ali ravni kortizola. [6]

Ali lahko stres vpliva na apetit tudi naslednji dan?

Pri nekaterih se naporen dan odrazi v krajšem spanju, nerednih obrokih ali večji želji po določeni hrani. Odzivi se med ljudmi razlikujejo. [1, 7]

Ali kortizol lahko vpliva na mišice?

Pri nekaterih bolezenskih stanjih s povišanim kortizolom se pojavlja oslabelost mišic. Pri oceni vzroka zdravnik upošteva še druge simptome in izvide. [6]

Kdaj je kortizol naravno višji?

Pri običajnem dnevnem ritmu je raven navadno višja zjutraj, čez dan pa praviloma upada. Pri preiskavi sta pomembna čas in vrsta odvzema vzorca. [6]

Možgani, razpoloženje in želja po hrani (6)
Kaj lahko poskusim, ko v hrani iščem olajšanje?

Vzemite si trenutek in poimenujte, kar potrebujete. To je lahko hrana, počitek, pogovor ali več stvari hkrati. [3]

Zakaj me čokolada pomiri le za kratek čas?

Užitek ob okusu lahko za kratek čas spremeni vaše počutje. Če še vedno potrebujete počitek ali vas vznemirja, kar se je zgodilo, se neprijeten občutek lahko vrne. [2, 3]

Ali je smiseln sprehod, če sem pod stresom?

Če vam gibanje dobro dene, je kratek sprehod ena od možnosti za oddih. Redna telesna dejavnost je povezana tudi z boljšim spanjem in duševnim počutjem. [10]

Ali je črevesni mikrobiom povezan z razpoloženjem?

Črevo in možgani si signale izmenjujejo po več poteh. Konkretne učinke na razpoloženje ali čustveno prehranjevanje je treba presojati po raziskavah pri ljudeh in po tem, kar so dejansko merile. [11]

Kako je serotonin v črevesju povezan z razpoloženjem?

Velik delež serotonina v telesu nastaja v prebavilih. Ta serotonin neposredno ne dopolnjuje količine serotonina v možganih. Raziskovalci proučujejo tudi druge poti sporazumevanja med črevesjem in možgani. [11]

Kaj če ugotovim, da predvsem pogrešam družbo?

Lahko pomaga, da se oglasite nekomu, ki vam je blizu. Obenem lahko premislite, ali ste lačni in kaj bi vam v tistem trenutku dobro delo.

Čustveno prehranjevanje v vsakdanjem življenju (6)
Kako prepoznam razliko med telesno lakoto in čustveno željo po hrani?

Spomnite se zadnjega obroka, signalov telesa in tega, kar se je dogajalo. Lakota in čustva se pogosto pojavijo skupaj. [2, 4]

Zakaj si zvečer močno želim sladkega?

Poglejte, kako je potekal ves dan. Vlogo lahko igrajo majhno ali izpuščeno kosilo, utrujenost, stres ali navada, da med počitkom pojeste nekaj sladkega. [1, 7]

Kaj pomaga pri ponavljajočem se čustvenem prenajedanju?

Prepoznavanje sprožilcev, redni obroki in psihološka podpora so lahko del obravnave. Pri ponavljajoči se izgubi nadzora je smiselno poiskati strokovno pomoč. [4, 9, 3]

Ali se moram ukvarjati s težo tudi v zahtevnem obdobju?

Ko vas bremeni veliko stvari, je lahko smiselnejši cilj vzpostaviti rednejši ritem obrokov, več časa za spanje in podporo pri težavah, ki vas obremenjujejo. [4]

Zakaj jem tudi takrat, ko sem srečna ali srečen?

Hrana je povezana s praznovanji, srečanji in spomini. Tudi ko jeste iz veselja, lahko opazujete, kako se med obrokom počutite. [2]

Ali se moram prenehati tehtati vsak dan?

Opazujte, kako tehtanje vpliva na vas. Če številka redno določa vaše razpoloženje ali to, ali si dovolite jesti, se lahko poskusite tehtati redkeje in se o tem pogovorite s strokovnjakom.

Kdaj je smiselno poiskati podporo?

Če imate večkrat občutek, da se po začetku obroka ne morete ustaviti, ali vas prehranjevanje spravlja v stisko, se lahko obrnete na osebnega zdravnika ali psihologa z izkušnjami pri motnjah hranjenja. Motnjo prenajedanja je mogoče zdraviti. Pri iskanju pomoči vam ni treba čakati, da se vaša telesna masa spremeni. [9, 4]

Preprosto povedano: Če večkrat izgubite nadzor nad prehranjevanjem, je smiselno poiskati strokovno podporo.

Povezano branje

Če želite razumeti, kaj pokažejo krvni izvidi, preberite tudi članek o krvnem sladkorju in inzulinski rezistenci.

Strokovni viri

  1. Hill D, et al. Stress and eating behaviours in healthy adults: a systematic review and meta-analysis. Health Psychol Rev. 2022;16(2):280–304. DOI: 10.1080/17437199.2021.1923406.
    Hill in sod., Health Psychology Review (2022). Sistematični pregled stresa in prehranjevalnega vedenja pri odraslih. Odpri vir ↗
  2. Evers C, Dingemans A, Junghans AF, Boevé A. Feeling bad or feeling good, does emotion affect your consumption of food? A meta-analysis of the experimental evidence. Neurosci Biobehav Rev. 2018;92:195–208. DOI: 10.1016/j.neubiorev.2018.05.028.
    Evers in sod., Neuroscience & Biobehavioral Reviews (2018). Metaanaliza poskusov s prijetnimi in neprijetnimi čustvi ter vnosom hrane. Odpri vir ↗
  3. Power D, et al. Emotional Eating Interventions for Adults Living With Overweight and Obesity: A Systematic Review and Meta-Analysis of Behaviour Change Techniques. J Hum Nutr Diet. 2025;38(1):e13410. DOI: 10.1111/jhn.13410.
    Journal of Human Nutrition and Dietetics (2025). Sistematični pregled psiholoških intervencij pri čustvenem prehranjevanju odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo. Odpri vir ↗
  4. NICE. Eating disorders: recognition and treatment. NG69. Recommendations.
    NICE NG69. Prepoznavanje in zdravljenje motenj hranjenja, vključno z motnjo prenajedanja. Odpri vir ↗
  5. Chao AM, Jastreboff AM, White MA, Grilo CM, Sinha R. Stress, cortisol, and other appetite-related hormones: Prospective prediction of 6-month changes in food cravings and weight. Obesity (Silver Spring). 2017;25(4):713–720. DOI: 10.1002/oby.21790.
    Chao in sod., Obesity (2017). Šestmesečno spremljanje stresa, hormonov, želje po hrani in telesne teže. Odpri vir ↗
  6. Nieman LK, et al. The diagnosis of Cushing's syndrome: an Endocrine Society Clinical Practice Guideline. J Clin Endocrinol Metab. 2008;93(5):1526–1540. DOI: 10.1210/jc.2008-0125.
    Endocrine Society. Klinična priporočila za diagnosticiranje Cushingovega sindroma in izbiro preiskav kortizola. Odpri vir ↗
  7. Tasali E, Wroblewski K, Kahn E, Kilkus J, Schoeller DA. Effect of Sleep Extension on Objectively Assessed Energy Intake Among Adults With Overweight in Real-life Settings: A Randomized Clinical Trial. JAMA Intern Med. 2022;182(4):365–374. DOI: 10.1001/jamainternmed.2021.8098.
    Tasali in sod., JAMA Internal Medicine (2022). Randomizirana raziskava podaljšanja spanja in energijskega vnosa. Odpri vir ↗
  8. Daubenmier J, et al. Mindfulness Intervention for Stress Eating to Reduce Cortisol and Abdominal Fat among Overweight and Obese Women: An Exploratory Randomized Controlled Study. J Obes. 2011;2011:651936. DOI: 10.1155/2011/651936.
    Daubenmier in sod. (2011). Majhna randomizirana raziskava čuječnosti pri prehranjevanju zaradi stresa. Odpri vir ↗
  9. NIDDK. Binge Eating Disorder.
    NIDDK. Motnja prenajedanja, simptomi in strokovna podpora. Odpri vir ↗
  10. CDC. Benefits of Physical Activity.
    CDC. Zdravstvene koristi telesne dejavnosti, vključno s spanjem in psihičnim počutjem. Odpri vir ↗
  11. Lorsch ZS, Liddle RA. Mechanisms and clinical implications of gut-brain interactions. J Clin Invest. 2026;136(1):e196346. DOI: 10.1172/JCI196346.
    Journal of Clinical Investigation. Mehanizmi komunikacije med črevesjem in možgani. Odpri vir ↗

O avtorju

piše za KINGRAY Akademijo in se je izobraževal na področju prehranskega svetovanja. Več o izobrazbi, publikacijah in strokovnem delu najdete v njegovem profilu.

Ing. František Kokoš
Avtor: Ing. František Kokoš
Ing. František Kokoš – avtor KINGRAY Akademije in Svetovalnice
Tehnik, prehranski svetovalec (diplomant 150-urnega programa prekvalifikacije Welko, 2025) in snovalec koncepta nutracevtikov KINGRAY. Dolgoletni razvoj medicinskega pripomočka BIOquant ter delo na področju reologije krvi in oksigenacije tkiv sta ga pripeljala do spoznanja, da je za zdravje telesa potrebna celotna sestavljanka – povezovanje mikrocirkulacije, celične energije in pravilne prehrane. V svojih člankih zato išče ravnovesje, pri katerem nas telo razume in z nami sodeluje.
Je avtor knjige Liečba svetlom (Zdravljenje s svetlobo, ISBN 978-80-970512-0-4), soavtor publikacije BIOquant – polovodičová laserová terapia (BIOquant – polprevodniška laserska terapija, ISBN 978-80-970512-2-8) ter izumitelj patentov na področju svetlobnih tehnologij (US9731145B2, SK5457Y1).
%s ...
%s
%image %title %code %s
%s